Mati in rojnice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mati in Rojnice
Matevž Ravnikar Poženčan
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Z družino mater s težkih sanj
je zbudil spomladanji dan;
vsi skupaj so molili.
Pa, preden delat se spusté,
tako jim skerbna mati dé:
Zaslišite me, mili!

„Kako čestiti je Gospod,
kaj on učil človeški rod,
imate bukve zlate,
pobožni dali jih možjé,
ki vam za dušni prid skerbé,
in da Bogá poznate“.

„Rajn' gospod-oča, naš pastir,
Bog daj jim večen pokoj, mir!
Vam rekli me spoštvati;
da moj in tuj spozna usak,
kaj reči če moj glas krepák,
so dali zapisati“.

„Sicer je delo vaš poklic,
kater'mu delu ste zagmic,
občutite spomine.
Ob dlan udarite terdo,
storiti, kar velela bo
ljubav do domovine“.

Odšla je proč, izrekši to,
ozerla milo se v nebo:
„Ti, Bog, jih blagoslovi!
Si nekdaj pestvarl Greka, Rim,
skerbí za moje, ti zročim,
njih blagor ustanovi“.

Rojnice! vé skrivnost meglo
presijte, kaj tiči za njo?
Kako se nit nam prede?
Prišle sestre device tri,
med njimi ena govori
pomljive te besede:

„Nekoliko se vidit' dá,
kako se sreče nit ravná,
ki predem jo predica.
Kolovrat le okolj hiti,
da niti moč zravnati ni;
svedra se krotovica“.

„Premalo zemlje, dost otrok
to kaže več alj manj nadlog;
prihodnost je umevna.
Soseda levi, desni dva
v meje orjeta ti oba;
za pravde si prerevna“.

„Kdor kolj posebno ni bogat,
je raj pobožen kot košat,
ne druži se lenuhom,
zmišnjav visocih mar mu ni;
od njih ne upa si sterdí;
s trebuhom gré za kruhom“.

„Zato kako se dom ravná,
in zemlja podkupiti dá,
odpreti vam zaloge,
kaj djal je kdaj nebes Gospod,
kaj moli naj človeški rod,
imate bukve mnoge“.

„K modricam na domač Parnas
tvoj mlajš ne bo zlo hodil vas;
za to so le bogati.
Domače bukve višjih ved
prešteti bo na perstov pet,
in kmalo moč prebrati“.

„Tvoj rod bo le ponižne pel,
junaških hrumov ne bo jel,
ne bo mogočno šaril,
za ptujcom pojde kakor brat,
in slave ženinam bo svat,
doma bo gospodaril“.

Le-to rajnica zgovorí,
s sestrama zgine pred očí.
Stermí otožna mati;
zmišljuje si kot vé in zná
lih kot zajeta sred vodá,
Bogu začne tožvati:

„Sem li jez tista revna stvar,
za ktero tebi malo mar?
Oh, prosim te, pomozi!
Moj svet je sred valov otok;
zmanjšuje se – in toljk otrok!
Kaj kaže mi ubozi?“

„Zasukaj sreče ti kolo,
da za-me predlo bo gladko,
zravnavaj krotovice;
če ne, tolažba dober kup
za mene bode prazen up,
in biserne solzice!“