Ljubljanska mestna gosposka
| Ljubljanska mestna gosposka anonimno |
| |||||||||||||
Več kakor en teden je pretekel, kar so nepričakovane zgodbe tudi Ljubljanski mestni gosposki toliko opravkov prizadjale, posebno z začetkam in osnovo mestne straže, de mende že davnej ni toliko opraviti iméla. Gospod Janez Guttmann, pervi svetovavec mestne gospóske in zdej namestnik mestnijanskiga poglavarja, so se zares takó neutrudljivo obnašali, de zaslužijo očitno hvalo. V pervim zboru národne straže 18. dan tega mesca so v lepim nagovoru zbranim stražnikam razložili častitljivi namen národne straže, so priporočili za njeno znamnje belorudečo farbo, ki je Avstrijanska farba, in so povabili vse poštene, za občni prid in Cesarja vnete mestnike in tudi šolsko mladost v to družtvo. Na dalje so svét dali, de naj se národna straža razdelí v več kompanij, tako de bo vsaka kompanija nar menj 100 glav imela; vsaka kompanija naj si izvoli svojiga stotnika in toliko oficirjev, v kolikor rajd je razdeljena; kér národna straža mora orožje in manduro imeti, bi bilo pràv, ko bi Ljubljančanje čakali zvediti, kakó se bo Dunajska národna straža oblékla. „Dovolite ‒ so sklenili gosp. Guttmann ‒ de mestna gospóska začnè nabéro denarjev, ktere bojo premožniši tovarši nàrodne straže skupej vèrgli, de se bojo mògle vse njene potrebe naprave lepo vstanoviti.“
Zbrana množica je poterdila vse svete in priporočíla gosp. govornika, je ukala „Bog živi premiliga Cesarja, Avstrijansko Cesarstvo, Krajnsko deželo, deželniga poglavarja, mestno gosposko, vodja stražnikov, vse národe celiga sveta!“ ‒ in je šla vsa goreča za občinski prid, mir in pokoj, saksebi.