To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.
Stopnja obdelave:
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Tam doli na bregu, tam doli na morskem bregu,
Tam belo ruti mladenča spira dekle,
I zraven poje od svoje težke muke,
Potegne vetrič, potegne čez bregove,
I njeno suknjo nekoliko zavihne,
Se breg zasveti, zasveti svet vesoljni,
Veslajo mimo galije ino barke,
I vse so nje lepote zabliščale!
Pa naglo neha prepevati devica;
Z besedo vljudno jo kapitan pozdravlja,
I prosi lepo, da še bi prepevala.
Pa pravi zala: Jaz nism prepevala,
Le po mladenču sim svojem žalovala,
Ki me zapustil zavoljo domovine,
Je tekel v vojsko, je upal v svojem sercu,
Da, se bo vernul v naročje svoje ljube,
I da ga z vencem potem venčala bodem.
Je že minulo deseto leto danes,
Pa živa duša o njem še nič ni zvedla.
Bom še čakala dve leti, da se verne,
Ko čas poteče, postala bodem nuna.