Legenda (Rudolf Maister)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Legenda
Rudolf Maister
Spisano: 1904
Viri: Ljubljana: Kleinmayr in Babmberg dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


In prišel je Krist v Krajino.
Ko je stopal črez Gorjance,
sukal les je v roki grčav.
Šel za njim je s težko nogo
sveti Peter, vrlo zmučen.
Zdihoval je tiho v brado
in postajal v strmih bregih,
ker mu silil prah je v grlo
in ga žgalo solnce žarko.
Krist je stopal urno dalje,
bila ni mu mar vročina,
niti lahki prah na cesti.

Zdajci sede Peter v travo
in zaprosi Krista milo:
"Hodi, hodi počasneje!
Vidiš, trudne so mi noge,
grlo pa je tudi suho
kakor v zimi peč razgreta.
Pot mi lije iz telesa,
ni pa virka naokoli,
niti v travi, niti v skali.
Daj, potrkaj malo v klanec,
da priteče kaka moča,
ki odžene strašno žejo
in pomiri kri mi vročo.
Ni mogoče mi inače romati po tej deželi!

Krist namuzne se veselo
in zažuga s prstom Petru:
"Peter, skala ti si sicer,
a ta skala ni še trdna
za težave tu v Krajini.
Čutim, da si suh po grlu
kakor tale cesta bela.
Hočem torej ti pomoči.
Da pa pomni tudi Kranjec,
kdaj prelival sveti Peter
po njegovih golih klancih
hudo žejen, hudo truden,
kisel pot je v solncu žgočem,
naj ostane mu na veke
sok, ki žejo ti prežene."

Pa potrka Krist ob zemljo . . .
Trta vzrase po goricah
in na trti vzrase grozdje,
kislo, drobno kakor kaplje,
ki prelival jih je Peter.

Zdaj še spira Kranjcu grlo Petrov pot — dolenjski cviček.