Ktere imena mescov so prave?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ktere iména mescov so prave?
Mihael Peternel
Podpisano s Peternel.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 1 (3.1.1849), št. 2 (10.1.1849), št. 3 (17.1.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad ‒ ne vem ali raz poljskiga ali raz českiga debla ‒ vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke.

1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d.

2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci, naslednjih 12, ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec.

3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil.

4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih, kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri.

5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih nasih slovenskih bratih.

Kdo nam tedej pravo pot kaže?

Po svoji enostranski misli vsak, ‒ gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. ‒

Sploh so vsi ti gospodje v tim edine misli, de iména mescov morajo biti dôbi ali času léta primirjene, v kteriga mesec pade; in drugič, de morajo biti v narodskim jeziku izstrojene.

Létnimu času primirjene, pravijo, morajo biti; pa dalmaški Slovenec požanje vse mesca rožnika, (junija), pri nas požanjemo mesca julija (maliga serpana), in Poljak komej konec avgusta (veliciga serpana) to storí; kteri téh treh mescov bo tedaj serpan imenovan? Primorc omlati vse mesca julija (maliga serpana), Korošec pa odloží mlatvo tje v terdo zimo; kteri mesec bo tedaj mlatnik? Pa vender iz pravih slovenskih korenín, morajo te imena ukresane biti, de jih vsak Slovenec lahko umè. Pa poprašam: ali bo prost Slovenec z besedami: Luti, rujen, gruden, prosinec kaki boljši in obširniši zaumen (zapopadik) dobil, kakor z besedami: Februar, September, November, December, kakor tega, de so to imena 2., 9., 11. in 12. mesca v létu. ‒

To, kar mi zdaj od imén mescov tirjamo, so Nemci že zdavnej ž njimi poskusili in tudi storili, pa vender se še do zdaj tega rabiti niso naučili. Karol Velki, pervi nemški cesar, mogočen in mnogo učen mož je že pred 1000 léti létnim časam primirjene nemške imena mescov osnoval; pozneje so jih pratkarji tako pomnožili, de jih ždaj v obširniših nemških kalendrih, postavim v Jurendetovim popotniku, že po pét nad enim samim mescam beremo. Poprašaj pa kteriga Nemca kolikor hočeš, kteri mesec je Windmond, Starrmond, Brachmond, Nebelmond, Sämond, ‒ porok sim ti, de ti med sto eden ne bo vedil kaj odgovoriti. ‒ Tudi prebrisani Francozje so bili o svoji prekucíi pred petdesetimi léti stare latinske iména zavergli, in nove francozke létnim časam primirjene skovali, pa tudi njim ni to služilo. Imenovali so neki mesec: ventose, to je, veterni, nekiga pluviose, to je, deževni i. t. d. pa kdo ptujih je razumel? saj ne vleče veter po celi zemlji ob enim času, ‒ in ravno tako tudi ne dežuje povsod tisti krat, kadar na Francozkim; in torej so tudi Francozje to naredbo kmali v smeti vergli. ‒

Ktere iména mescov so tedej za občjo rabo nar bolji in morebiti edino primerne?

Jez, in mislim de ne sam, terdim latinske, in sicer zató, kér so naj starši in po svetu naj dalje razširjene.

Sedanje vesoljno znane latinske iména mescov, ktere v vsaki pratiki vidiš, je vpeljal Romulj, začetnik mesta Rima okoli léta 754 pred Kristusovim rojstvam. Ob času Kristusa so 7. mesec začeli Juliju Cesarju k časti juli in 8. mesec Augustu pervimu Rimskimu cesarju k častí avgust imenovati, in od tistiga časa ni nobeden na njih nič več popravljal. ‒ Z rimsko oblastjo so se tudi njih naredbe, in toraj tudi iména mescov, po celim tistikrat znanim svetu razširile. Tudi nar bolj omikano ljudstvo, Gerki, kteri so Rimce v vsih vednostih dalječ presegli, so začeli tisti čas mesce, ki so jih pred po imenih svojih malikov imenovali, po rimski šegi imenovati, in jih še dandanašnji tako imenujejo.

Stari Slovenci so po Metodiju in Cirilu od Gerkov keršansko véro dobili in z njo tudi navadne iména mescov, kar nam spričuje stari slovenski Ostromirski. Kalender od léta 1057, v kterim so vsi mesci, kakor po navadi latinsko imenovani, le k januarju je pristavljeno prosinec, in avgustu zarev, pri drugih pa ni nobeniga sledú kakiga slovenskiga imena. Od tod torej pride, de imajo še dandanašnji vsi Rusi stare latinske iména mescov, le enmalo po rusko zavíte.

Vse romanske ljudstva, kakor: Italijani, Španci, Francozi, Valahi, ‒ vse germanske ljudstva: Nemci Angleži, Danci, Švedi i. t. d. ‒ tri četert Slovanov, to je, Rusi, Bulgarci, Serbi, vsi ti le vesoljno znane latinske iména rabijo.

Le ena četert Slovanov: Poljaki, Čehi, Slovaki, Horvati in Slovenci hočemo svoje posebne imeti, ako ravno latinske dobro poznamo in jih tudi veliko bolje rabiti znamo, kakor svojih 34 slovanskih. ‒ Vsim Evropejcam, zvunaj Turkov, so tedaj stare latinske iména mescov dobro znane.

Pa ne le samo v Evropi, ampak tudi po celi nezmirni Ameriki, po velikim delu Azije in Afrike, po iztočni in zapadni Indii, celò po daljni Avstralíi, se samo latinske iména mescov rabijo, ne le v svetovnih, ampak tudi v cerkvenih in duhovskih opravilih. Kakor delječ tedaj kristjanska véra in ž njo latinska omikanost seže, to je, po vsim svetu, se rabijo te iména mescov. Ali se hočemo mi Slovenci po ti poti od celiga druziga sveta lociti in postati novi Kitajci? ‒

Ni prostora tukej razlagati kakošno zmed bi tako ravnanje že zdaj v naših pogodnih, kupčivskih in posebno menjvavskih pismih (Wechselbriefe) delalo. Ali bomo mornarjem, ki naše železo in jeklo v Ameriko, Bražilijo in Indijo vozijo, tudi naših velikih in malih pratik naložili, de se bodo zamorske ljudstva tudi naših mescov naučile in tako vedile naše menjovavske pisma o pravim času sprejeti ali pa jih nazaj poriniti. Kaj bodo pa še le v prihodnjih časih pisarji naše zgodovine reveži počeli? Ali bomo tudi za njih vsaciga eno naših pratkic prihranili, de se bodo zamogli iz njih našiga časoslovja (Zeitrechnung) naučiti?

Ob kratkim: kdor tedaj piše za široki svét, ali za prihodnje čase, bo rabil stare, povsod znane, povsod veljavne imena mescov. Kdor pa piše le za danes in jutro, le za domači log, in si zaznamovati hoče: kdaj de je breza sočna, kdaj je treba gosence moriti ali listje grabiti, nej se pa posluži tistih imén, ktere so mu nar ljubši.

Vas pa, dragi vredniki časnikov, novíc in daníc prosimo, odločite v novim létu, po izgledu usmiljeniga pratikarja, saj en kotiček na svojih listih za častitljive stare latinske iména, če jim že nočete clo popolnama gospodarstva, ktero se jim po vsi pravíci spodobí, izročiti.

Pod Šmarno goro 27. decembra 1848.

Peternel.