Kopel (Novy)
| ← Pred nevihto | Pesem: Kopel Temna vrata Lili Novy |
Zidarji pojejo → |
| |||||||
KOPEL
Greh je narastel od izvora,
iz veka v vek je bolj strašan.
Planet, krvav od bratomora,
se onečaščen in pijan
vali izven vrtóv vsemirja,
zavrženec, v samoto gnan.
Kar gomazi od nas golazni,
na njem oplajamo s slastjó
in koljemo se v borbi blazni.
Naš strup razjeda mu meso,
ves onesnažen je, okužen,
oskrunjeno mu je telo.
V trpljenju se in gnusu muči
in koprni v rešilni dan,
v ogromni reki vroče luči
bi rad okopan bil, opran,
v ozvezdij srečnih jasnem zboru
kot brat očiščen spet priznan.
Nekje pa že šumé slapovi
in proti njim leti planet,
deroči že grmé tokovi
in kmalu bo od njih zajet.
Ko se požene iz kopeli,
se gol in nov zasveti svet.