Kmetova smrt

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kmetova smrt
Jožef Mihelič
Jože Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Viri: Slovenec 14. 7. 1940; Slovenski list 1940 (11/184)
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Iz tebe, zemlja, se je to telo rodilo,
ob tebi dozorelo v krepkega moža.
Iz tebe moč je svojo črpalo in pilo,
dokler jesen življenja ni prišla.

Le tebe, zemlja draga, je srce ljubilo
molčé ob tebi sem vse dni trpel;
in zdaj, ko vse moči telo je izgubilo,
sem ob pogledu nate še vesel.

Ti bila mi edina verna si družica,
ko drugo vse me zapustilo je,
kot mati si dobrotna bila mi rednica,
če sem le skrbno jaz obdelal te.

Zdaj tu leži telo od dela onemoglo
in čaka, da zamahne smrt s kosó;
a ker v življenju delalo je, kar je moglo,
zato umreti mu ne bo težko.

Po smrti sprejmi, zemlja, prosim, truplo moje,
ki vdano tebi bilo zmerom je.
O sprejmi spet, kar nekdaj je biló že tvoje,
da spet — v pepel in prah povrne se!