Katran, belo perje, katran
| ← Johannes | Katran, belo perje, katran Ambra Tomaž Šalamun |
Hvaležnost → |
| |||||||
Strese se kot se nebo strese. Odpre se vreča iz
jute, zašušti suho ličje. Suho lipovo cvetje, suh
prašen zvok. Se spomniš? Ko te je prelila reka. Kot
kroglico, kot podolgovato goro sem te valil v kot.
Vlažen si bil. Niti kričal nisi. Treba je bilo najti
vozel, zajeti zavezo. Zlomiti in osvežiti, utreti
pot. Te je moč hranila? Začuden, začuden, začuden.
Nežni soj čez oči. Vlaga. Grobi obrati. Je bila kri,
temna, za očmi? Predaja se zemlja. Sklepi se vežejo,
ko so še mehki. Mehki se zalilejo. Tesar, ko zaveže
dva trama, kretnjo samo ponovi. Geneza ne šušti in
niti ne sika. Kje se zlije? Ima okus? Kje se
strja? Je tvoje drgetanje to pot samo past? Rad bi
še bolj zalil. V hipu pozabljaš svoje. Amnezijo
hočeš že v pasu. Te apetit lajša? Delaš se, da ne
veš. Niti drobtin, ki te opraskajo ne zagledaš.
Vohaš sredico. Drgetaš perje. Čutiš samo, česar
se bojiš, česar ne obvladaš. Sočni, soočen si.