Kako se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravna

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kako se v druzih deželah z odkupljenjem desetíne, tlake in drugih davšin ravna
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 16 (18.4.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


De je odkupna postava v našim cesarstvu, ktero so Cesar 4. sušca dali, za kmeta veliko boljši, kakor po druzih vunanjih deželah, se bo nar očitniši iz tega pokazalo, če pregledamo postave druzih deželá.

Na Parskim je bila postava dana, de ima desetína, tlaka i. t. d. proti tem jenjati, de se odkupi; ‒ po kakošni tarifi pa se ima odkupiti, naj se gruntne ali desetínske gosposke in pa podložni kmetje sami med seboj zastopijo; če se pa zastopiti ne morejo, nej presodijo to deželske sodnjištva. ‒ Vsak lahko zapopade, de deželske sodnijštva niso môgle takih práv drugač razsoditi, kakor de so izgovorile, de ima kmet gosposko popolnama odškodovati, to je, toliko ji plačati, kolikor ji je bil dolžan poprej dajati ali delati. Ni davnej kar je Parsko vladarstvo previdilo, de ta postava vender le kmeta preveč teží, in je tedej kmetu zlo polajšalo odkupljenje ‒ ali pri vsim tem je naša postava od 4. sušca veliko veliko boljši za kmeta, kakor Parska.

Na Saksonskim se je ta reč med vsimi nemškimi deželami nar poprej in nar hitrejši poravnovati začéla; pa tudi tukej se je mogel kmet popolnama s svojimi denarji odkupiti, in le toliko je postava gledala, de se od kmeta ni tolikšna šuma terjala, kolikoršne bi on plačati clo ne mogel. Zavoljo tlake veljá na Saksonskim postava: de se po šumi tistih stroškov (ali unkošting) prerajta, ktere je kmet dolžán gospóski zató poverniti, de zamore ona tiste déla, ktere je poprej tlačán opravil, po najemnikih opraviti dati. Čisti znesik tacih del, ki gréjo gosposki, je tarifa za odkupno šumo ali kapital. Tudi laudemium se posebej ceni (ali šaca), in odkupno šumo mora podložni poplačati.

Na Würtemberškim je bila 14. maliga travna lanjskiga léta odkupna postava dana. Tudi tukaj ima kmet celo odkupno šumo sam plačati. Odkupna tarifa znêse pri vsih prepisnih davkih dvanajsterno, pri vsih druzih davkih desetíne, tlake i. t. d. pa šestnajsterno šumo létniga zneska; samó stroški se preč potegnejo, kteri so gospósko poprej za oskerbništvo njih grajšín zadéli, kterih pa zdej več nimajo.

V velikim vojvodstvu Baden je deržava samó osébne sužne davke odkupila; vse druge davke podložnikov imajo podložni odkupiti; ‒ deržava pa je tudi tukaj, kakor pri nas, poravnanje te rečí med gosposko in med kmeti sama prevzela in skerbí, de se kmetam ena in druga reč polajša.

Na Nasavskim so napravili deželno posojílno kaso, iz ktere dobivajo kmetje potrebni denar za odkupljenje na pósodo; cela odkupna šuma pa zadene samiga podložniga.

Na Hanovranskim so že skoraj vsi grunti odkupljeni. Odkupna šuma ni po vsih krajih tega kraljestva enaka; sploh pa se zamore reči, de je petnajsterna šuma létniga zneska odkupni kapital, kteriga ima podložni odrajtati.