Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kako bomo konstitucíjo po slovensko imenovali?
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 18 (3.5.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na vprašanje 14. lista nam je narveč Slovencov odgovorilo: de naj bi tudi mi konstitucíjo po izgledu druzih Slovanov ustav ali pa ustavo imenovali, kér „ustava“ se tudi prileže nekako enakimu pomenu „postava.“ Besede „sovlada“ ni dosihmal nihče poterditi hotel, kér sovlada pràv za pràv pomeni Mit-Regentschaft, kar je pa kaj druziga, kot konstitucíja. Gospod Jernej so nam iz Štajarskiga pisali, de tudi ondotno deželno poglavarstvo (v slov. prevodu) besedo ustav rabi, in de je malo kmetov v spodnjim Štajarskim, ki bi te besede ne razumeli.

Kakošne druge besede nam dosihmal nihče ni oznanil. Potem takim je tedej beseda ustav ali ustava od narveč strani poterjena. ‒ Akoravno se nam nič kaj pripravna ne zdi, se vender ne branimo te besede v Novíce vpeljati, dokler se kakošna druga ne zvé, ktera bi bolj poterjena bila. V tacih rečéh se vredništvo ničesar prilastiti noče: občinstvo naj razsodi!


Današnjimu listu je pridjano ustavno pismo našiga presvitliga Cesarja, v kterim so splošne postave podarjene nove vladíije razglašene. Brali boste v teh postavah, de se bo še veliko rečí v deržavnim zboru prevdarjalo, predin se bojo mogle vse postave posamesno dati in vpeljati. Veselimo se, de so nam presvitli Cesar tako svobodno podlago ustave dali ‒ slava Ferdinandu milimu! Pa spoznajmo tudi, de se obširno izdeljanje nove vladíje ne more v enim hipu zgoditi, in de tudi naši poslaniki na deržavni Dunajski zbor bojo mogli umni, prebrisani in zaupanja vredni možje in verli domorodci biti, de se bojo za prid svoje domovine serčno potegovali. Vredništvo.