Jeseni (Ana Gale)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

To ni naša jesen.
Je lani dišalo po medu
iz ajdovih cvetov.
Letos je kot zastrupljeno
vse krog in krog naših domov.
Te dolge črne barake
po vrelem olju smrde;
ta pesem, ki druži vojake,
je tuja
in reže srce.
Kot v luki črn prah je na potih,
povsod razdejanje kopit.
Za nas ni nikjer več prostora,
naš človek na križ je pribit.