Jek

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jek
Pesmi (1865)
Anton Umek
Izdano: Celovec: vredništvo Slovenskega glasnika, 1865.
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Zmirom kliče glas doneč:
Dani so nam kratki dnovi,
Urno dirjajo valovi,
Kar ne poderó vetrovi,
To poseka — čuj stermeč —
Meč.

Serce polno poezije
Gleda svet, na njem vihár,
Praša se: čemú moj dar,
Saj nikomur več ni mar,
Ako iščeš harmonije —
Ni je.

Al človeštva viša last —
Moč nebeška ni pustila,
Boje bije krepka sila,
Svet obseva zarja mila,
Blaga — tlači hudo strast —
Kast.

Zvezde upu so prižgane,
Up je terden kakor dob,
Čverst ko morske skale rob,
Naj še tako reže — zob
Nam prebritko smertne brane —
Kane.

Pojmo pesmi, bratje, zdaj,
Radost serca naj vzdiguje,
Mir po zemlji naj kraljuje,
Slast v glasovih oznanuje,
Da njih dom je lepši kraj —
Raj.