Jedini otrok

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jedini otrok.
Anonimno
Izdano: Domoljub 3. november 1892 (5/21), 255
Viri: dLib 21
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

»On je naš jedini otrok,« pravijo stariši, »mu moramo že voljo spolniti,« in otrok je delal, kar je hotel. − »Samega imamo, podedoval bo naše premoženje, ni se mu treba z učenjem glave ubijati ali se truditi z delom, toliko bo že dobil, da bo živel;« in otrok je postal lenuh. — »Pazite na otroka, sam je, in kaj bi bilo, ko bi se prehladil;« in zavijali so ga v preobilno obleko in postal je mehkužen. — »Saj je naše vzel, ako je vzel,« izgovarjali so jedinika njegovi stariši, ako je slikal doma po kotih za sladkorjem, sadjem itd. In otrok je postal sladkosnedež. − »Saj je še mlad, bo že drugače, ko odraste,« rekli so stariši, ako je sinko napravil kako nerodnost in kolikor je bil večji, tembolj je postajal neroden. − Ako so morali za njim dolgove plačevati, so rekli: »Saj je naš jedinec in mi lahko plačamo.« − Kaj hočemo ž njim, samega imamo,« tolažili so se stariši, ko je pijan prihajal pozno v noč domov iz pivnice, igrališč ali plesišč. − Sam je bil, a še temu jedinemu bili so stariši odveč, njih imetje pa premajhno. Samega so imeli in ker so ga preveč božali, postal je nesrečen in stariši ž njim. − Mnogo grešé stariši s prehudo ojstrostjo, še več pa s preveliko mehkostjo.