Izgubljena ljubezen (Fran Levstik)
| ← Prvi poljub | Izgubljena ljubezen (Pesmi) Fran Levstik |
Bridke misli → |
| |||||
Kje so tisti blagi časi,
tisti dnevi in noči,
ko sem jaz še upal náte,
mislis še náme ti!
Tudi zdaj si še pred mano
ure, dni in vse noči;
oh, al kaj, ko mi je znano,
da me tvoj obraz črti!
Kak' sem bil brez konca srečen,
dopovedati ne vem,
ko se moj pogled je s tvojim
strnil za hrbtòm ljudem!
Zdaj pa, kadar se prikažem
tvojim ljubljenim očem,
čutim tako bridko žalost,
da jej mere sam ne vem.
Željno sva pričakovala,
da odšli so vsi ljudje,
usta k ustom sva devalála,
srcegorko na srcé.
Oh, al zdaj naj milo tožim,
k tebi stezam naj roké:
tvoja usta le molčijo,
tvoje mrzlo je srcé.
Dosti grenkih solz pretočil,
mnogo sem prečul noči,
al vse to mi povrnila,
poplačala si mi ti.
Le solzé, ki zdaj tečejo,
in prečute zdaj noči,
vse zastonj so, vse izgubljene;
upanje, tolažbe ni!