Iz noči v noč

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
(Moj sekalec ima diamant v banki...) Iz noči v noč
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
(Dodatno oko izumitelju stekla.)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>IZ NOČI V NOČ

Ranil sem tvoje veke, skrivnost. Okno je prazno. Kam ste me zapeljala moja sidra, jezdeci na konjih drugih. Kruh je v meni. Spreminjam se v belega sla. O tihe roke, ki ste mi puščale limfo, jagnjeta, ki ste odvzemala moj greh. Slišal sem vas v ladjah, na dnu premic in v turbinah praznih škarij. Kje si, rdeče srce iz volne, ki sem te jedel na prehodu. Otok mojih zarij, izgubil sem te. Kdo me je zmlel v svetlost, zakaj so moje oči prašne? Kod si plula, noč? Tvoj eros je pogoltnil travnik, sovražnik mojih plesov, moje puščave. Zaman sem te čakal, krog, ki si me zlomil v trikotnik. Raziel, ljubi me! To je zadnji krik mojih suhih ust, to so vrata tvojega stekla.