IV. Na življenja cesti

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Na življenja cesti
sem ljudi srečaval,
z mano vsak po svoje
tam se je zabaval.

Eden me je hvalil,
grajal me je drugi;
a pozneje sem spôznal:
nihče po zaslugi.

Tákrat, kdor me grajal,
mi je srce žalil,
dvigal mi je dušo
on, ki me je hvalil.

Zdaj me nič ne dvigne,
nič me več ne žali,
rogam zdaj se graji,
rogam zdaj se hvali.