Hitra žalost (Fran Levstik)
Videz
| ← Solze | Hitra žalost (Pesmi) Fran Levstik |
Tiha Žalost → |
| |||||
Zapala je hitra me žalost,
da sam ne vem, kedaj;
skoraj da bi se zjokal
pa sam ne vem, zakaj.
V mladosti se srcu sanja
o sreči veselih dni;
prišli so dnevi in leta,
oh, sreče pa vendar še ni!
Odpadajo rožam listi,
na vejah ostaja trn;
za srpom je njiva gola,
brez cvetja in snopja in zrn.
Ljubezen je sreča na zemlji,
tako nas pesmi učé;
a meni je moja ljubezen
otróvala zdravo srcé.
Z modrostjo knjižno in umom
željé pregoreče sem trl,
al komaj sem plamen ugasil;
v pepelu ni ogenj umrl.
Ko hodim samotno zamišljen,
v oblak se odene srcé:
vihraji zgrabé se v novo,
in dež skoz očesi mi gre.