Gorska cvetlica
Videz
Gorska cvetlica Jožef Schwegel |
|
Na skali visoki pa rož'ca cvetè,
nikdor ne pozná je, ne vterga nihčè.
Objéma jo ròsa, jo ljub'jo meglé,
in gorske jo zibljejo sape rahlé.
Pa prišla je jesen, in bora norí,
se rožica trese, se joka, solzí.
Dolíne vgleduje in bistre vodé,
tje doli v planjavi želi si sercé,
kjer sladka še ròsa, kjer sape toplé,
tje doli, tje doli jo klice sercé. –
Se splazil je lovec čez gole pečí,
čez sterme prepade prederzno hití.
Nedolžne po gorah on iše kerví;
po prostih planinah se strel mu glasí.
Se rož'ca pretrese, se revca bojí,
tje doli v planjave si vec ne želí.
V domačem skalovju zdaj rada umrè,
saj vender še spomlad poverne kdaj sè.