To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Iztrgal se je iz mene duh
in je šel po dolini gor in dol,
od Save do konca,
od konca do Save,
sredi noči,
o polnoči.
V dolini je spala armada teles,
v zemlji je stokalo tisoče src,
v telesih trpečih
pa žalostne duše
so trepetale
in vzdihovale.
O polnoči, ravno o polnoči,
je duh moj zamaknjen obstal
pred čudno svetlobo,
ki je šla iz nebes
po sredi doline
do Mrzle planine.
V dolino se je nebo spustilo,
— oj, z zlatimi žeblji okovano nebo!
in je v žalostne duše
in v srca trpeča
poslalo besedo,
veliko besedo:
Človek!
Oživele so duše trpečih teles,
spogledale so se vesele oči:
človek se je zbudil v telesih,
opominjan po samih nebesih.
Iz morja teles se je vzdignil glas,
ponosno kipeč kakor morski val:
Ljudje smo, nič več mašine!
Življenja in kruha nam dajte
za naše življenje,
za naše trpljenje!
To je bil glas izbičanih. duš,
to je bil glas opljuvanih src,
glas bednih življenj,
najnižjih življenj,
trpečih teles,
krvavečih teles.
Svet božji, to je bil velik glas!
To bo še večji glas:
najnižjih ljudi —
velikih ljudi.
