Glas iz Krasa za obdelanje Krasa

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Glas iz Krasa za obdelanje Krasa
anonimno
Podpisano z A. B.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 14 (2.4.1851), 15 (9.4.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v Sloveniji v  javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.

Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Mnogo zares dobrih svetov za Kras so nam že Novíce prinesle; hvala jim zato! Naj pripusté, de se še en glas iz Krasa za pogojzdenje Krasa zasliši.

Vsaka soseska na Krasu, kakor tudi vsak sosesčan bi si mogel svoje drevne semeniša napraviti, v kterih se bo potrebno sadno in drugo drevje priredilo; ker brez drevnih semeniš se pogojzdenja Krasa doseglo ne bo.

Nektere soseske na Krasu v bivšim Rihemberškim okrogu pod za drevorejo močno vnetim komisarjem gosp. Antonam Ahčinam so si bile drevne seminiša naredile. V eni tajistih, ko so na spomlad drevesca lepo rasti začele, so zavolj pomanjkanja ograje ovce vse pokončale; izgovor je bil, de so jih zajci pokončali; potem so semeniše zapustili. V drugi pa, kjer je dosti tavžent lepih drevesc zrastlo, so nektere na občinski pašnik slabo presadili, nektere med srenjčane razdelili in veliko število drugih pokončali, drevno seminiše prekopali in so ga za vselej zapustili. Po takim ravnanju ni veliko pričakovati!

Na Krasu bi se imele, kjer občinske gmajne nerazdeljene imajo in jih razdeliti ne mislijo, to v 10 ali več delov razdeliti, o začetku nar bolj pripravniši del za drevorejo izvoliti, v njega nar bolj pripravniši drevesca iz drevniga seminiša v dobro skopane jame vsaditi, in vsako léto naprej tako ravnati, dokler celi pervi del obsajen ne bo; potem se druziga lotiti i. t. d. Semena po Krasu na svoje pravo mesto (zunej semeniša) sejati, zunej orehov in želoda ne svetujem.

Ker za pogojzdenje Krasa bo vsako léto veliko število drevesc potreba, in same soseske v stanu niso, toliko dreves v omenjenih seminiših izrediti, bi bilo prav, de bi vsak sosesčan dolžan bil, po svojim premoženju svoji srenji 10 do 20 drevesc vsako léto odrajtati in vsaditi. Vsak ženin bi jih mogel tudi toliko odrajtati, in kazni po soseskah na Krasu bi mogle le (se vê, kjer je mogoče) v odrajtovanju drevesc ali v obdelovanju tajistih obstati.

Vsaka soseska bi imela eniga v drevoreji izučeniga moža si izvoliti, (se vé de, kjer župan k temu volje in vednosti nima) ki naj bi vse dela v drevoreji vodil, in kterimu bil mogel vsak pokoren biti.

Dolžnosti tega bi bile:

Skerbeti, de se v soseski prípravna soseska drevno seminiše napravi, in de si vsi sosesčani svoje seminiša lepo oskerbujejo; ako bi eden ali drugi sosesčan pripravniga prostora za-nj ne imel, bi mu ga mogla soseska na občinski gmajni izročiti; – de se domače drevno séme o pravim času nabera, – de se tajisto o pravim času v semeniša vseje, plevéla očišuje, lepo redí, in v odločeni kraj presaja.

Celi Kras bi mogel več borštnarjev imeti, kterih dolžnost bi bila: v soseskah se prepričati, ali se v drevjoreji pri soseskah, kakor tudi pri posamesnih seljanih dolžnost na tanjko spolnuje, in nevedne podučiti. Leté bi imela vlada plačati.

Kantonski za drevjorejo vneti poglavar, ki bi imel bolj na sredi Krasa, kakor do zdej, stanovati, bi se mogel prepričati, ako soseske in njeni predpostavljeni možje, kakor tudi borštnarji na tanjko svoje dolžnosti spolnujejo, in bi mogel tudi pravico imeti, zanikerne možé odstaviti, in druge na njih mesto izvoliti.

Modra vlada bi imela skerbeti, de se pridnim drevjorednikam očitno pohvala, darila, i. t. d. delijo, zanikernim pa odločene kazni naložijo.

De se po Krasu v drevjoreji učeni in pridni učitelji postavijo, kteri naj bi šolsko mladost v potrebni drevjoreji in cepljenju dreves podučevali, zakaj ako hočemo kaj sadobiti, moramo pri mladosti začeti.

De se na vladne stroške semena vunanjih za dobro spoznanih dreves preskerbijo in poskusijo.

Ker se na Krasu veliko pomanjkanje gnoja znajde, bi bila potreba, de bi vlada na kakošno vižo za dopeIjevanje gnoja po prihodnji železnici skerbela.

Med domačimi drevesi, ki na Krasu rade rastejo, in kterih semena si kmetovavci brez stroškov lahko o pravim času omislijo, imenujem tele: akacijo, od ktere koristi so nekteri Kraški kmetovavci dovolj prepričani, hrast, več plemen, berst, ki skorej po celim Krasu rad raste, kteriga seme si kmetovavec v podobi cvetja mesca velikiga travna brez stroškov nabere, in ravno o tistim času na dobro skopano zemljo vseje, zavoljo suhobe s slamo ali kakšnimi drevnimi vejami pokrije, dokler se drevesca nekoliko prikažejo; – topola, na Krasu dobro znano drevó, ktero je zavoljo svoje hitre raše priporočíla vredno; oreh, ki po pustih Kraških gmajnah, posebno pa blizo hiš rad raste, in kteri kmetam velik dobiček obeta; klen ne zrase scer na Krasu velik, pa vender bi se ga imeli bolj, kakor dosihmal, poprijeti, ker je dobra podpora tertam, posebno o sedanji veliki potrebi derv in kolov; jesenika, ktera na Krasu raste, je velika pomoč vinorednikam; kostanj, eno scer nar boljših dreves, se zna le na nekterih krajih Krasa s pridam sejati; ako mu zemlja ne služi, bo slabo rastel in malo dobička donesel; hruške in jablane bi imeli Krasa prebivavci saj zavoljo bližnjiga Tersta bolj kakor do zdaj saditi; češnja, na nekaterih krajih Krasa dobro znano drevó, rada raste in dobiček obeta; murva, raste na Krasu rada in svilorednikam velik dobiček obeta; češplje, o poprejšnih časih na Krasu močno obrajtano drevó, je dan današnji skorej opušeno.

Poskusite dragi domorodci Krasa, leté in druge vam v Novicah nasvetovane drevesa; in kar bo nar boljšiga, obderžite.

Ker se na Krasu veliko protivnikov drevjoreje najde, kteri na kupe izgovorov najdejo, in kteri se ne eniga drevesa vsaditi ne postopijo z izgovoram, de na Krasu ni svet za drevjorejo, tiste opomnimo, naj v stare čase in okoli sebe pogledajo; bodo vidili de o kratkim času na straneh cest in drugod veliko vsajenih drevés lepo in čversto raste.

Drevjoredniki na Krasu pa morajo o začetku, dokler drevesa koreninic ne razširijo, enmalo poterpeti, in ne berž obupati, ako jim po suši kakšno drevó pod zlo gré. Več ko bo na Krasu dreves stalo, bolj bo suše moč jenjévala, zemlja bo dalje časa vlažnost ohranila in kmalo se ne bo toliko dreves posušilo!

Komen na Krasu 4. Sušca 1851.

A. B.