Fuga

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
D. H. Lawrence Fuga
Glas
Tomaž Šalamun
Alojz Wagner
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




Kdo je zažgal palačo?
Jaz sem tako lahko vplivan.
Grenkoba dneva se potopi v širino
noči in izgine kot voda med prodom.
Zjutraj si svež in suh in jeder.
Kam je odtekla voda?
Ptice s svojimi ostrimi kljuni
prebadajo žitna polja. Dežujejo
jabolka. Rin Tin Tin je bil kužek mojih
staršev.
Potem Flore, z majhnimi
ušesi in plemenito dresuro. Gledala je požig
gradov. V rokavih imajo čarovniki spravljeno
marsikaj. Zbrcaj, zbrcaj ga iz violin,
suho zlato. Naj ga popijejo bele
čebele. Naj se pladenj nagne, naj
rastlinam zreže glavo. Saj bodo zrasle
nove. Čas. Ogrnem si plašč in oddrvim po
svoje. Gobe nabirat. Zmočit drevo.
Gledat obalo, ki strmi v prazno. Če se
konjičkom zlomijo noge, če kosi
res vse črve pojejo, kaj ostane? Tisto
maziljeno drgnjenje pleč svetlobe ob
kavo? Krožnik? Ampak saj smo ga že
porabili. Slišali smo viharje. Tisti
sarkastični vonj vijolic v temnih
rovih zruši vse. Zdaj ta konjiček
ni več lesen, ogromen je in pravi in
jezdeca vzdrži. O mehka, mehka
ledja! Butanje cirkuških sedežev.
Ton pade in zahrešči. Stojiš na
poteptani travi. Delaš majhne
korake. Brišeš si polt, več polti.
Vračamo se popoldne, vračamo. Mečemo
sinje kroge v žile in steklenicam odbijamo
ušesa. Temni leseni obročki na steklenih
vazah, ribe na odprtem morju. Dihaj, dokler
moreš! Zvozi te karjole gline, da jih bo za
goro. Druge mravlje se bodo stisnile
sem, izribale votlo mrežo. Spomnim se
temnega, izsušenega ekleziasta, kako je
vlačil kosti na ladjo. In dalmatinski
kmet, ki z dračjem jé in spi. Vrvi so bile
presekane. Loki so obledeli. Temno listje
se je ugrezalo v blato, raje je raslo v oči
rudarjem. Čin čin čin drežnica. Kje so
vodice? Mladega fanta, dirigiral je
Brucknerja, so našli z razbitimi
gležnji. In ploščice na skupnih
grobnicah, kot da jih nikoli ni bilo.