Fragmenti (France Balantič)
1
[uredi]Kri žgoča v srcu je kričala,
da mogel rasti bi, cveteti!
Zvezde so med cvetjem se utrinjale,
jaz bil sem beli cvet med cveti.
2
[uredi]Še misel te trudna komaj objame.
3
[uredi]Ne vem, zakaj sem na življenja ženitnini,
morda sem padel kakor sveča iz rok dekleta.
4
[uredi]Besed Te prosim za srca požar!
5
[uredi]Svobode bi napil se kot medice.
6
[uredi]Naj pograd moj po tebi zadiši.
7
[uredi]O, kje si, ki na čelo dlan polagaš,
posnameš z ustnic vse metulje sle
in njihov rožnati upor premagaš?
8
[uredi]Spavaj, duša, sanjaj mi, srce,
zibljem te kot glavico neveste,
pajčolan mi predejo solze,
da zastrem v očeh si globočino.
9
[uredi]Pridelek veselja živi me,
ej, žitnica raste vsak dan,
ušel bom lakoti zime,
kaj mar so mi znamenja ran.
10
[uredi]Srce, samo ti si z menoj.
11
[uredi]Sem! Sem in plakam ...
Bijem s perotmi
kot jutranja ptica,
kot ptica ponočna,
ki mora z okrvavljenim očesom
strmeti v žar sonca ...
12
[uredi]Veter noči kite je razplel,
vranji kodri silijo v oči,
veter v ranah ust je zaskelel,
te krvi več ruta ne taji.
13
[uredi]Mesec je, obvezal glavo s trakom mesečine,
mesec, mesec, drug moj zadnji, je rumen kot klas,
daleč tam za griči je nalokal se modrine,
jaz pa ližem kri, ki leze čez obraz.
K tlom se bom obrnil, ni mi za drobtine zvezd
in za veletok neba ...
14
[uredi]Nebo je mrhovina, pokrita z zlatimi muhami zvezd.
15
[uredi]O zemlja, naša krušna mati.
16
[uredi]Mesec je rumen kot klas.
17
[uredi]Ta nemir, ogenj.
18
[uredi]Steber si, obte bijem z vročo glavo,
nič svetega več mojim ni rokam.
19
[uredi]Brat, ki ga ljubim.
Brat, ki ga ljubim tako,
ljubim bolj ko deklice glavo.
20
[uredi]Prerokbe že zore v dopolnjevanje.
21
[uredi]Ponižno za ljubezen se zahvalim,
za odrešenja Tvojo bolečino.
22
[uredi]Zgoreli bomo kakor šop zvenele trave.