Fragmenti (France Balantič)
1[uredi]
Kri žgoča v srcu je kričala,
da mogel rasti bi, cveteti!
Zvezde so med cvetjem se utrinjale,
jaz bil sem beli cvet med cveti.
2[uredi]
Še misel te trudna komaj objame.
3[uredi]
Ne vem, zakaj sem na življenja ženitnini,
morda sem padel kakor sveča iz rok dekleta.
4[uredi]
Besed Te prosim za srca požar!
5[uredi]
Svobode bi napil se kot medice.
6[uredi]
Naj pograd moj po tebi zadiši.
7[uredi]
O, kje si, ki na čelo dlan polagaš,
posnameš z ustnic vse metulje sle
in njihov rožnati upor premagaš?
8[uredi]
Spavaj, duša, sanjaj mi, srce,
zibljem te kot glavico neveste,
pajčolan mi predejo solze,
da zastrem v očeh si globočino.
9[uredi]
Pridelek veselja živi me,
ej, žitnica raste vsak dan,
ušel bom lakoti zime,
kaj mar so mi znamenja ran.
10[uredi]
Srce, samo ti si z menoj.
11[uredi]
Sem! Sem in plakam ...
Bijem s perotmi
kot jutranja ptica,
kot ptica ponočna,
ki mora z okrvavljenim očesom
strmeti v žar sonca ...
12[uredi]
Veter noči kite je razplel,
vranji kodri silijo v oči,
veter v ranah ust je zaskelel,
te krvi več ruta ne taji.
13[uredi]
Mesec je, obvezal glavo s trakom mesečine,
mesec, mesec, drug moj zadnji, je rumen kot klas,
daleč tam za griči je nalokal se modrine,
jaz pa ližem kri, ki leze čez obraz.
K tlom se bom obrnil, ni mi za drobtine zvezd
in za veletok neba ...
14[uredi]
Nebo je mrhovina, pokrita z zlatimi muhami zvezd.
15[uredi]
O zemlja, naša krušna mati.
16[uredi]
Mesec je rumen kot klas.
17[uredi]
Ta nemir, ogenj.
18[uredi]
Steber si, obte bijem z vročo glavo,
nič svetega več mojim ni rokam.
19[uredi]
Brat, ki ga ljubim.
Brat, ki ga ljubim tako,
ljubim bolj ko deklice glavo.
20[uredi]
Prerokbe že zore v dopolnjevanje.
21[uredi]
Ponižno za ljubezen se zahvalim,
za odrešenja Tvojo bolečino.
22[uredi]
Zgoreli bomo kakor šop zvenele trave.