Fin de siecle

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesem Fin de siecle
Topol samujoč
Josip Murn - Aleksandrov
Ti angel visoki
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1

Kje zdaj si, ljubica ponosno hladna,
komu zdaj sije tvoj neskončni dan?
Ti ne razumeš?...Tiho, tiho, jadna,
samo noči izdih je to nezvan -

Koga zavračaš zdaj s pogledom mrtvim,
kdo pije luč nevzdramnih ti oči?
Kdo zre božanstvo v formah, gestah tvojih,
ti bitje mrzlih harmonij?

Umreti vsem...ljubiti v duši tebe!
Ti si kot kip, kot marmor izklesan,
kot Amor, ki z napetim lokom meri
sred šumnih vodometov in platan.

2

Da sem te ljubil, bilo mi v pogubo,
postala si mi smrtni angel moj,
vse, kar mi svetlo bilo, drago, ljubo,
vse zgubil nizko sem to noč nocoj.

Kot blažen duh tam ob neba prestoli
v svetost mi duša verovala je,
v lepote večnost, ki jo kerub moli,
v dobroto, ki nas v svet poslala je.

Prevzvišena, da se je greh dotakne,
prepolna diha sladke tajnosti,
slutila ni, kako pod njo razmakne
prepad najpodlejše vsakdanjosti...

Poglej, kak svet neskončen, kak širok je,
poglej, kaj potov, kaj strani - zdravstvuj,
in nikdar, kak prepad srca globok je,
kaj bila si mi, kaj si zdaj, ne čuj!

3

Srce je žalostno in bolno od tesnobe,
duha objeti duša hrepeni
v življenju, polnem nenasitne, mračne zlobe,
na potu, ki mu sonce ne blešči.

Kar vzeti mora se, to ste mi davno vzeli,
kar netilo, ne gane več srca;
z roko pregrešno vi razrušiti ste smeli,
kar se postaviti nič več ne da.

Ah, ne... ne muči srca v njegovem nemiru
otroški srd, pozabljene solze,
to vranci so, ki divje v zadnjem, prostem diru
čez trupla znanih ranjencev beže!

Srce je žalostno in išče si rešitve,
duha okleniti se duh moj hrepeni
kot čudapolne, pol pozabljene molitve
iz davnih, davnih, srcu milih dni.