Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike
Andrej Skopec
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 13 (1.4.1846)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Častitljivi gosp. A. Skopec, kteriga odhod v Ameriko smo v lanjskih Novicah oznanili, so nam 13. dan tega mesca iz Filadeljfije, velikiga mesta Pensilvanije v severni Ameriki pisali, kjer so pri nemški fari svete Trojice za fajmoštra. Zdravi in veseli so in pràv serčno pozdravijo vse svoje prijatle in dobrotnike.

Njih fara obseže več kot polovico imenovaniga mesta, pa ima le okoli 300 katolških nemških faranov; katolška vera tukaj silno peša. Njih fara je bogata; cerkev je precej velika, pa nima ne zvonika ne zvona. Farovž je za 2 duhovna napravljen, in gosp. Skopec so pri svojim prihodu od žlice do pérta vsiga našli, kar je k hiši potreba. Kuharčno plačilo na teden znese 2 gold. in 34 kr. Njih cerkovnik pa ‒ kdo bi mislil ‒ je pred veliko leti v Ljubljani in Terstu klavirje delal, se imenuje Matevž Šweicer in je brat Ljubljanskiga klavirarja Šweicerja. ‒ Drugo pot so nam obljubili za Novice kaj več pisati, pa tudi noviga korúna (krompirja) za seme poslati; sedaj so nam le naslednji sostavek za usnjarje pisali. Pràv živo so nas pa prosili, v Novicah na znanje dati, de težko pričakujejo pisem od svojih prijatlov iz Ljubljane, Teržiča in Loma, ki so Jim obljubili pisati. Nadpisi na pisma naj se takole naredé: ‒ ‒ ‒ Missionspfarrer bei der h. Dreifaltigkeit zu Philadelphia in Pensylvanien in Nordamerika, in der 6. Spruce Strasse. Vredništvo.

Slovenskim usnjarjem.

Kmalo po prihodu v Filadeljfijo (30. dan Kimovca lanjskiga leta) sim bil per nekim farmanu, ki se je s skubljenjem ovčin, kozin in druzih kož tukaj pràv dobro opomogel. Jih srove od mesarjev kupuje; omavža in oskube, in potem volno in nevstrojene kože prodaja. De to delo z majhnim trudam in velikim pridam opravi, takóle dela: Nar raji kože pri mesarjih berž po klanji še srove pobêre, jih na mesni strani z živim in proti razpušenim apnam, ki je kakor za beljenje gosto, z omelam pobeli, brez de bi kosmato stran pomazal. Potem mesnato stran skupej zgerne, kože na kup naloží, jih pustí kakih 6 ur takó ležati, ter jih na vodo pelje sprat. Narprej apno, potem pa nesnago iz volne izpere in domá na perilnikih volno lepó oprano z rokami iz kož populi in z nožem poderza, ki gre pràv rada od kož, česar sim se sam prepričal. Potem oboje posuší in delo je pràv dobro dokončano. Če so pa kosmate kože že suhe, jih namoči ali pa dalje pustí v apnu ležati.

Po Krajnskim nisim vidil nikjer takó delati, ampak le kože striči, ali pa tudi volno apniti, ki je potem le malo prida. Zató Vam to na znanje dam. Poskusite to ravnavje usnjarji in tudi drugi, ki bi radi volno od zaklane živine domá obderžali.

Če skušnja ne bo obstala, je apno tega krivo. Pravijo, de je amerikansko apno veliko močneji, kakor evropejsko. Pa poskusite gosteji belavo narediti ali pa kože dalje v apnu ležati.1 Če obveljá, boste z malim trudam dobro dolgo volno namesti slabe ali pa kratke imeli. ‒ Kar bom vidil in slišal in za poterjeno spoznal, de bi znalo tudi Vam koristno ali saj za slišati prijetno biti, Vam bom, kolikor mi bo čas in opravila pripustile, sčasama na znanje dal. Z Bogam!

Andrej Skopec, misijonarski fajmošter.

1) Ali pa to nič ne škodje kožam? Vredništvo.