Dolenci

Dolenci Karl Kalliger

Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ko vigred premila se zopet rodí,
in veter pomladi že sneg odpodí ,
Dolenci pojejo,
veselje ženejo:
„Le pojdimo v gorco!“ veselo doní.

Je tertica spala pozimi mirnó,
Dolen'c jo obrezal, osnažil zdaj bo;
in h kolu priveže,
tak véz ji prireže,
nektero pa vkoplje pod rahlo zemljó.

Ko biserna zarja nebó pozlatí
že rajda kopačev prot gorci hití,
veselje razseva,
in sladko prepeva
ter s slavčkom v germu Stvarnika častí.

Veselo kopaja, ker kapljica je
moč novo rodila, ož'vila serce;
ko sonce zahaja
in lunica vstaja –
vernivši prot domu pojejo si še.

Ko tertica nježne mladike rodí
Dolencu se serce veselja smejí;
nesreče varuje
Bogú jih zročuje,
naj milost nebeška na nje zdaj rosí!

Ko sončice zlato že grozdje zorí,
se novo veselje Dolencu rodí –
mu čriček naznanja:
„Prišel je čas branja!“
Tergatve, tergatve se vse veselí! –

Nabita je kad, pa pripravljen je sod,
in preša že poka po gor'cah povsod. –
Dolenci veseli,
zakaj bi ne peli?
Saj vživa veselje zdaj revni naš rod!