Božič med bori

← Pesem (Kje si?)

Božič med bori Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Cigareta →

Viri	Srečko Kosovel. Zbrano delo, 2. Ljubljana, DZS, 1974 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Kaj, kje, kako? Saj sem vendar sam in ni nikogar ne tu ne tam, ne človeka ne luči. Nikogar. Nikogar.

Sam.

Odprl sem okno: nikjer ni snega. Ne na gmajni ne v poljih ne v hribih. In vendar je božič.

Luči so po hišah, v hišah ljudje — samo jaz sem sam. Le siva cesta je sama in črno drevo.

Vračal sem se nekoč. Tudi takrat so bile luči povsod, le v eni hiši je ni bilo.

Danes sva z lučjo samá.

Odprl sem okno. Zvezde, drobne in zlate, bežijo v prijaznem smehljaju preko polja.

Ah, tam je temno pri borih. Ah, tam je tiho. Tam luč in tema, zvezde in noč, sveta tišina. Tam je božič nocoj. — Ali kaj strmite?