Banane

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Banane
Kajetan Kovič
Pesem, Knjižnica Čebelica, Mladinska knjiga, 1996, št. 363;
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V daljni Afriki prebiva
opica srebrnosiva.

Vsako jutro zgodaj vstane
in obirat gre banane.

Nekaj jih za zajtrk zmelje,
druge v pristanišče pelje.

Ko prispe do bele ladje,
ki prevaža južno sadje,

brž povpraša kapitana,
ali ve, kje je Ljubljana.

Ko dobi pošten odgovor,
izroči mu sladki tovor

in še spremni list dostavi
v lepi opičji pisavi.

Ladja iz dežele tuje
čez velika morja pluje,

tedne traja, da obišče
spet domače pristanišče.

Zdaj zabojev cela reka
izpod palube priteka,

naložijo jih na vlake,
na velike tovornjake

in kolona se odmaje
v majhne in velike kraje.

Velik koš, s pisavo znano,
pa namenjen je v Ljubljano.

Jurij na košari piše
in številka naše hiše.

Zdaj je konec druge hrane,
jesti moramo banane!

Jemo sveže in pečene,
kuhane in prekajene

da pa spraznimo košaro,
naredimo še obaro.

Že smo siti kakor bobni,
polni luni smo podobni

in banan si ne želimo
jesti več pred drugo zimo.

Zdaj darilo znanki mali
v Afriko bomo poslali.

Kaj poreče, ko zagleda
poln hladilnik sladoleda?

Če ga v tednu dni pospravi,
naj takoj nam brzojavi

in potem za pasje dni
tri zaboje še dobi.