Andreju Jekšetu

Pač čas se ustaviti neče,
vrti se kolo mu okol -
in Tebi naložil na pleče
je križev že sedem in pol.

A Tebi njih broj ni težaven,
ne tare Te njih velikost,
za Te njih velikost,
za Te ni pregovor veljaven,
da stara so leta - slabost.

Še čvrsta je Tvoja postava,
še Tvoje moči so krepké,
še zdrava in bistra je glava,
še živo in mlado srce.

Glej, to Ti od zgorej je dano,
ker górel za Večnega čast,
ker delal si pozno in rano
za carstva nebeškega rast.

In delal za nas si obilo,
skril nisi Ti danih darov -
in delo je Tvoje rodilo
ljudem tisočer blagoslov.

Kot zarja obseva večerna
planinam visokim vrhé,
dejanja ta blaga stoterna
večer Ti življenja zlaté.

Zlati Ti ko solnčna svetloba
prijazni življenja večer
hvaležnost, ljubezen, zvestoba
Ti vdanih sinov in pa hčer.

Sinov Ti imaš na tisoče,
duhovnih sinov in hčerá,
ki ljubo vsiTe prevroče,
ki zá-Te goré iz srca.

Vsa srca za Tebe so vneta,
kar šteje ta krasni jih kraj,
in zlato daritev - očeta
veselo proslavljajo zdaj.

Mi tudi Ti dvigamo čašo,
zdravica naj glasno doni:
Ki zlato praznuje dnes mašo,
ta duša naj zlata živi!