Ambra (Ambra)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zemlja Ambra
Ambra
Tomaž Šalamun
Obhajila
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Bil sem na kraju, kjer se zbira ambra.
Beseda temna, v njej se ničesar ne vidi.
Hrastovi listi splezajo iz ust, dvigamo


vedra iz potapljajočih se ladij. Belina
ozebline mojega blaga. Njive bele svile. V
gosti šumeči šušti srm, ki si


šele kleše lik. Veter v jasminu ne vidi
nikakršnega pretakanja. Kot bom padel.
Kaj so roke, če so prsti težje? Na nohtih


grem. Prekooceanski parniki srkajo kekse.
V tableauju ni majhnih ptičev. Zazidal sem
se s pogledi, valim se. Podplati nožic


smučajo topli lok možgan. In čast ve.
Stal sem z Bogom hrbet ob hrbet v beli,
svečani masi. Mitrej je vrišč. Dahnil sem


na želez in spremenilo se je v fango.
Gladina pletiva, gladina sočiva je grom,
direi che sii bravo, trkaj ,trkaj. Ne


plani, zadrži se. Obiski širijo oboke
prič. Videl boš mastno vrelo oko stebrišča.
Tek na dolge proge svojega obličja.


Mostove bodo uklenili. Ogromne členke
verige, bonbon bo most. Košute in cvetovi
bodo izvirali s svojimi noski in brati.


Lepota se bo ulegla. Ti ji boš delal
luknje. Da ne bo skrepenela. Da bo ostal
pirit in bazalt in Indijanci v Puebli


na policah. Zamenjevali bodo obročke
in križe in trkali na vratove petelinov.
V salonu bo hušknilo. Drugi stavek je


stavek Evgena Bavčarja. Nihče ni prebedel
noči v Bohinju. Veliki gospodje dovolimo,
da tu vse odložite. Da trezaurirate.