Afrika (Tomaž Šalamun)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Afrika
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Včasih, ko si krtačim čevlje, začnejo
špricati duše. Potrebno se je okociniti.
Priročniki se zaprejo. Veletok preneha.

In duša sploh ne pride do izraza, ker je
prekinjen tok. Se enkrat! Včasih, ko si
krtačim čevlje, začnejo špricati duše.

Čevelj se bliska, duša ne. Ni konca
mrtvim muham. Padajo in pumpa vriska.
Če se mi v ropotuljico še zarije sončni

obroč, pa sploh. Dvigam lahko učke.
Umirim se, ko sem besen. Požokan sem
ves in stalagmitičen. Benin govori iz

lusk. Ličnice so mu otrdele. Vidra
oknu paše. Melasa je za rano. Duše se
namreč pogovarjajo tako kot elektrika.

Neprestano skačejo v prste. In tavla.
Močvirje vidim v trikotnikih. Mož s
kapuco ve za kaj gre. Kdor čuva, prosi.

Polepljene so in poradirane. Zal sem
jih ustavil. Toči me po kopitu. Toči
me po kopitu. Prelesten sem in len.