(vse vpisujem, vse smrti ...)
(vse vpisujem, vse smrti ...) Metoda angela Tomaž Šalamun |
|
Vse vpisujem, vse smrti.
Vidim, da si me prepoznal.
Zlatim se pod vekami ljudi,
mojc roke lebdijo.
Ubil te je moj
strah, snežni plaz se je
zrušil. Sveta
krava sem, ki me golo ližejo
telički. Nimam več nešteto vimen.
Zdaj sem se prijel za
prt, s komolcem, skozi srajco se dotikam
prta, sfinga. Trpljenje je
nežno in jasno. Uživanje je
hrumeča peč, ki jo jutro bistri.
Neka gospa gre po tlaku, najbolj verjetno da
sandale nosi.
V svoje veselje, za svojo radodarnost sem vedno bolj
neroden. Vidim te z nekakšnim čudaškim kosom
mesa za srajco, spočit in miren si ko
maska. Si tiste karte neba
zrolal, si jih odnesel?
S prstom prebadam zrak, ker gledam, če se
gosti. Večkrat mislim, da bo zabobnelo. Ko kak
hlod ali bron, in zdaj bom šel v krog koga
drugega. Neprestano tipam, če imam še
čutarico ob boku —
tudi ti si bil vojak —
da bom lahko pil.
Jaz sem bil tvoj Angel Razuzdanosti.