(Vesolje so krogle, ki jedo...)
← (Lačni ne izbije zoba duši...) | (Vesolje so krogle, ki jedo...) Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Kar se reče, se ne poje na kruhu.) → |
|
Vesolje so krogle, ki jedo
krogle. Katapultirani na obod,
odprite padalo na drugi strani.
Proti centru padaš v jasnost, proti
obodu v nejasnost. Lega za poezijo je
ena, določena, hitrost določena.
Druge hitrosti so za religije, filozofijo,
življenje. Ko tu čakam, sekam rez.
Sabljač se zaseka navzven in navznoter,
zgoraj in spodaj ni njegova stvar, ampak
stvar orbite. V ravnini oči je os sveta.
Nihče nima pravice obračati glave.