(Vesolje so krogle, ki jedo...)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
(Lačni ne izbije zoba duši...) (Vesolje so krogle, ki jedo...)
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
(Kar se reče, se ne poje na kruhu.)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Vesolje so krogle, ki jedo krogle. Katapultirani na obod,

odprite padalo na drugi strani. 

Proti centru padaš v jasnost, proti obodu v nejasnost. Lega za poezijo je ena, določena, hitrost določena. Druge hitrosti so za religije, filozofijo, življenje. Ko tu čakam, sekam rez. Sabljač se zaseka navzven in navznoter, zgoraj in spodaj ni njegova stvar, ampak stvar orbite. V ravnini oči je os sveta. Nihče nima pravice obračati glave.