(Poglejmo, kaj pravijo palčki?)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
(Sonce ni ne zaloga svobode...) (Poglejmo, kaj pravijo palčki?)
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
(Barbari so preostanek...)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Poglejmo kaj pravijo palčki? Tromboni v grobu in moder žamet. Nebo je sliva. V pristanišču krade pes psa. Železni drogovi, ki so naloženi vmes, dež na asfaltu, ki se še ni posušil. Odidemo in pridemo. V mojih prstih živijo ljudje. Inkonsistentni so sončni zahodi. Vsi kopalci smo lačni na hrano. Emerson je najbolj lačen. V žepu nosi škarje. Deklicam se napenja 'trebuh od svobode. Ampak spet sem pri tistih železnih drogovih naloženih v pristanišču, po dežju, ki se še ni posušil na asfaltu. Umrem. Na moje hribe pada imperator sladoleda. Radi imamo hruške, radi imamo breskve, radi prižigamo vžigalice. Kakšno veliko deblo bi naredili vsi kužki, če bi jih zlagal s kožo na kožo? Ne bi hotel biti žival. Živali si kožo brijejo. Imperatorja sladoleda sem v miru pustil na soncu, da se stopi. Mi pojemo v koru. Kaj bi bilo, če bi popustili vsi ventilatorji? In smo spet pri drvih, naloženih v mlaju. Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil. Mu pes ukrade kos mesa, zato ga je ubil. Kam gre potem svoboda, deklicam v grla? Človek se rodi skozi dušo. Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil. Mu pes ukrade kos mesa, zato ga je ubil. Človek je úm. Vlaki vozijo kot za stavo. Omara se trese v porcelanu, ne mi. Palme dajajo s ozvočje. Imel sem hišo na tenke ogle, kepe so padale pa na sivo grudo. Imel sem lijano, pa strast. Zdaj imam moč reči bom. Torej vržem svojega palčka na dleto. Se :rodi tuš? Kdo ga je ustvaril? Svet so naša pljuča. V njem so svileni papirčki, sonce se pa peče kot potica. Orli se nikoli ne odločijo. Orel, ki ne izbere med ladjo in ladjo, umre. Ko umre, pade pero na cisterno. Cisterna se vleče, ljudje pa nakladajo na vagone kar pride. Kri se vleče kot lačno tkivo. Recimo, da zapade sneg čez vse.