(Narodi, ki nehajo pripovedovati štorijo...)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
(Videl sem svojo deželo...) (Narodi, ki nehajo pripovedovati štorijo...)
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
(Jaz sem tu zaradi koncerta.)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Narodi, ki nehajo pripovedovati štorijo, umrejo. Dišeči po olju, so direkten dostop do srca sveta. Ne ljubi se jim več delati krogov, ne tekati po snegu, bosim. Narodi, ki prenehajo pripovedovati štorijo, ne trepetajo več pod težo nerazumljivih sil, zvezde, ki so šle pred njimi, so oni sami. Sami postanejo zvezde, narodi, ki žive v milini in razkošju. Ko se zbude, na njihovi levi leži lep mlad Arabec. Ljubijo ga zjutraj in zvečer, ko pleše in ko govori. Čez njega razpro svoj vsemogočni šotor, narodi, ki so prenehali pripovedovati storijo. Narode, ki prenehajo pripovedovati storijo, preprosto zbriše slast, njihovo elegantno in nepomembno življenje zanima le še nož jezdecev, tovarišev, ljudi, ki so poslali Hasana.