Žal po prijatli v vojski

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
V' Danah 12. Maligatravna 1831. Shal po prijatli v’ vojſki.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
L — k.
Gorenez.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Log, ti sapuſhen, hladiven!
Shaloſtno t’ odprem ſerzé;
Lik, ſamota! ſi vrazhiven,
Sbriſhi meni tí ſolſe!

Hrupa meſtniga prasnoba
Mi je huji muke vir,
Notrejna britkoſt, grenkoba
Najde le v’ dobravah mir.

Ljube roshize! povejte,
Je li dragi tukje bil?
Takó milo me ne glejte;
Vem, per vaſ ſe ni mudil!

Tizhize! ſte me oſule,
˛Sliſhale me ſem pripét’
Ure tiſte ſo minule,
Vidim sdaj vaſ prozh letét!

Vaſ upraſham, ſinje ſkale:
Bo ſpet vidil ljub’ menè?
Té ſe govoriti bale!
Mal’ka glaſ mi klizhe: ne!

Vetriza ſhepeta mi pihlej,
Dahnem ſhe enkrat lahko,
Me tolash’ od boja dihlej:
Priſhel, priſhel dragi bo!

Tam pa shali me vidíza,
’S drage ſuhe priſhkreblja,
Drasiha mordè ſolsíza!
Men’ opomba preſtraſhna.

Priti vtegne, al’ preposno!
Bom peſhizhiza semljé, —
Da napiſ tolashbo grosno:
Prid’, kjer lozhit’ ne perté!


L — k.