Šuntarji na kmetih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Šuntarji na kmetih
Ivan Navratil
Podpisano z J. Navratil.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 45 (8.11.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nékiga te dni iz kmetov v Ljubljano pridšiga gospoda sim slišal pripovedovati, de je nek mož vpričo njega sledeče besede izustil: „Pravijo, de je vojska zató pred Dunaj prišla, de bo vse zopet na staro kopito spravila, de bomo mogli zopet tlako délati in po starim davke odrajtovati.“ ‒ Kdo, vprašam, je kovač téh lažnjivih rečí? Gotovo nihče drugi, kot nemškutarji v gosposkih suknjah, ki želijo, de bi se naše cesarstvo z nemško deželo poblodilo, in naš svitli, mili Cesar nehali biti. Slovénski kmetje! ki ste s svojim zdravim umam že toliko zapeljivih poskušinj v prah spremenili, ne verjemite takim ljudem, ki so svoj rod in svojo domovíno malopridno zatajili. Ali bote morde tem ponemčenim balamutam več verjeli, kot sveti besedi, s ktero vas je, kakor ste unidan v Novícah brali, presvitli ustavni Cesar pred celim svetam očitno zagotovil, de vam ne bo ne ene že dovoljene dobrote prikratil; de je vojsko pred Dunaj le zató poslal, de se (od nezvestih Madžarov podkupljeni) puntarji premagajo? ‒ In ako bi Cesar tudi zarés vse zopet na staro kopito spraviti hotel, to zdej ni kratko in malo več mogoče; vse ljudstva bi se proti njemu vzdignile, ko bi to res bilo. Tode ni res in ne bo nikdar res; gerda laž je in ostane.

Nemškutarji in Nemci tudi blodijo, de je Jelačič starokopitnež. Kaj Jelačič, vojvoda Slovanov, ki so pod starim kopitam in pod ptujo preoblastjo bolj od vsakiga drugiga ljudstva zdihovali ‒ Jelačič starokopitnež? Kakó gerda gerda nemška in nemškutarska laž! Ali se ne bojuje Jelačič za enakopravičnost vsih avstrijanskih narodov, za Cesarja in prostost? Ali ni on sam rekel, de se on ravno zato z Madžari bojuje, kér sužnosti ne terpí? Ali ni on sam rekel, de je on za slobodo (frajost) govoril, ko si še ni nihče zastran prostosti ne čerkniti upal? Kakó gerda nemška in nemškutarska laž je tedej to, de je on starokopitnež, de je sovražnik slobode! Take slobode, kakoršno bi Dunajska derhal rada imela, take slobode on se vé de ne terpí; Jelačič in vsi umni ljudjé našiga cesarstva hočejo imeti pravo slobodo.

J. Navratil.