Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851
Franc Pirc
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 24 (11.6.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


„Novice“ v Ameriki so spomnile našiga častitiga rojaka g. misionarja Pirca več njegovih starih prijatlov na Krajnskim, od kterih je v njih bral. Na to je on tudi svojimu ljubljenimu prijatlu g. fajmoštru Kuraltu v Mengšu unidan pisal, in g. fajmošter so nam ta dopis prijazno za natis v „Novice“ podali, v kterim veliko lepih novih rečí beremo. – Potem ko g. Pirc svoje serčne veselje g. fajmoštru nad tem razodene, da je on za predsednika Kamniške kmetijske podružnice izvoljen in tako na pravim mestu, zraven službe svete cerkve tudi scer svoji domovíni mnogo koristen biti, pozdravi g fajmoštra Arko-ta in vse odbornike imenovane podružnice, veseliga serca nadjajoči se, da taki možje bojo v prid kmetijskimu napredku vse storili, kar koli je v njih moči in domovíni v dobiček, zlasti pa jim priporoča sadjorejo, ki mu je na Krajnskim toliko pri sercu bila. „Spravite mojiga vertnarja v vsako šolo in v vsako hišo – pravi za Krajnsko sadjorejo nepozabljivi g. Pirc – napravite vertni raj v moji rojstni okolici, da se bo, čeravno ne moje očí, vunder moj duh nad obilnimi pridelki razveseloval, po vašim blagim prizadevanju osnovanimi. Tudi scer v kmetijstvu in obertnijštvu ne kerpajte (flikajte) stare suknje – vse naj dobí novo oblačilo.

„Pošilajte poslance ali saj oglede v ptuje dežele. Naj gredé povsod smetano posnemajo in jo domú prinesó. Nikar se ne čudite, ako Vam svetjem: zvedeniga družbiniga uda celò v novi svèt – Ameriko – poslati. Tukaj bo veliko noviga in koristniga vidil. Vidil bo razun mnogih novih plugov mašino z vprego čveterih kónj, ktera z deseterimi plugi ob enim in silno naglo orje, seje in brani; – vidil bo drugo mašino z 1 konjem in 1 delavcam, ktera pred konjem žito kosí, zadej pa že mlati, čisti in na koncu njive za prodaj pripravljeno žito v žaklje ali sode spravlja. Vidil bo mnogo noviga kmetijskiga orodja, pa tudi noviga koristniga orodja za mnoge rokodelstva. Tù bo vidil umetno mašino slamo rezati, tam železno mašino žito mléti, s ktero en sam človek hitrejši lepe moke zmelje, kakor malinsk kamen na vodi. Spet drugej bo vidil mašino, ki naglo ko blisk sodarske doge izdeluje in jih na veliki kup meče; tukaj žago, ktera vsako minuto 2 lepi veliki dilji izreže, in o 24 urah 250 tolarjev gospodarju zasluži; ondi mašino, ktera o 1 minuti 4 dilje gladko oskobli (pooblja) in na krajih podéla; tukaj drugo mašino, ktera za mizarje majhne remeljne tako naglo reže, da se komaj vidi; 2 ročna fantiča ji dokladata les. Ako pride tujic v Ameriki v kakošno gvozdjarnico, papirnico, suknarnico ali kakošno drugo fabriko, ostermí nad znajdbami človeškiga uma! Kako se mora ptujic čuditi, ako stopi v imenitno gostivnico in vidi pri mizi gospoda sedeti, ki s pomočjo telegrafa s svojim daljnim prijatlam, več sto milj delječ, damo ali šah igra, – kako se mora radovati, ako vidi po morskih kanalih teške barke, zdaj visoko gori zdaj globoko dolj se peljati, – ali če se na parabrodu (barko, ktero sopúh goni) po morju pelje, o 3 dneh čez 1000 milj pota storí in mu vse to popotovanje s žlahnim živežem vred ni več kot 10 tolarjev stroškov prizadjala! To, dragi prijatel! je le kratek popís, kako delječ jo je severna Amerika v kmetijskih in obertnijskih rečeh prinesla, da zamore biti vsim drugim deželam v izgled.“

Poslednjič razodene g. Pirc tudi g. Kuraltu, da njegove obširne pa srečne misionske opravíla so ga zaderževale, da za kmetijstvo in sadjorejo dosihmal ni mogel toliko storiti, kolikor je želel. „Sim imel drugih divjakov dovelj cepiti“ pravi g. Pirc. „Vunder sim si vedno prizadeval, kolikor je bilo moč, svoje ljube divjake ne le v veri za dušno izveličanje, temuč tudi v kmetijskih rečeh za telesni blagostan podučiti. Kakor oče med svojimi otroci živim jez tukaj med svojimi Indiani – in oče nebeški je blagoslovil moje dela.“

„Bratovski pozdrav Ti pošljem i. t. d. i. t. d.