Če tu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Če tu
Sončni voz
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Če tu ne bom premišljal, ne bom nikjer premišljal. Do česa naj pridem? Do ran? Jih ni boljše lizati, mazati, celiti, kot da izkrvavijo?
Zato mečem dračje gor in jih zažigam.
Ogenj, dim, palčke, dokler gorijo, in tudi potem ne več. Malo kako se skrivamo,
kako si oblačimo sviter, kako ga slačimo, kako gesto ponavljamo, da nas popolnoma skrije. Goli smo in ranljivi.
Naj ti podarim srce? Kaj boš z njim? Ga boš pohrustal? In kje bo potem? A ni boljše, da zgori? Da ga gledamo, kako se kadi in postaja
modro.
Čofl In veslo se izvije iz globin, to sem hotel, spet lepo pravokotno pada, potegne, vleče,
mišice se napenjajo, čoln leti. Čoln mora biti lahek, če hoče leteti, in tisti tretji bratranec z Bleda, ki super vesla, zdaj ne vem,
kdo si blajha lase, on ali njegov mlajši veslač, sploh ne vem, kako jima je ime, ali sta sploh v sorodu. Mislim, da tisti sorodnik nima

trofej. Tisti, ki imajo trofeje, niso sorodniki.
In tako se zamotim z vodo, s špricanjem in tiktakanjem, ker kar lepo tiktaka, blaži bolečino.