Prva mučenica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Legenda o toplicah Prva mučenica
Balade in romance
Anton Aškerc
Stara pravda
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


 
Staroegiptovska bajka

Postavljena že je grmada …
    In ôna vrh njé stojí — ah!
Gorjé ti gorjé, mučeníca:
    V trenutku pepél boš in prah!

Privézana k stebru je deva,
    Obleko že snéli so ž njé...
Bogínja ti žíva si krasna,
    Ne hči iz ponílske zemljé!

Lasjé ji vihrajo na vetru,
    Z grmade ozira se dól
Ves Memfis obsójenko gledat
    Na trgu se zbira okól.

V daljavo neznano zrč deva:
    Očí kaj goré ji takó?
Ponos mučeníški, ne mara,
    Nesmrtnosti véra je tó?

Glej, baklje že tů so goreče!
    A žreci nesó jih samí —
Služabniki Hápija sveti —
    In njih poglavár govorí:

"Odkód je k nam príšla, ne vemo!
    Ne vemo, odkód je domá.
Ně otcu, ně materi sáma,
    Imena ne vé, ne pozná.

"Če Nila ní našega déte,
    Od Gange pač svete je tam,
Iz Bábela morda poslali,
    Iz modrih Atén so jo k nam!

"Odkár nam Oziris in Izis
    Življenje delita in rast,
Kar svetemu biku božanska
    Pri nas izkazuje se čast:

"Tó dévo zdaj čuli smo prvič!
    Smél govor je njen in ves nóv,
Tají nam red stari svetóvni,
    Svetóst tají naših bogóv! —

"Njen náuk in njene idéje —
    Zapisano to že je kjé?
Ně v hijeroglifih besede
    Prevratne nikjér ne stojé...

"Ukázali smo ji molčati
    In bičali jo do krví...
Zamán. Po Ponilji povsodi
    Zavájala nam je ljudí.

"V verige jeklene vkovali
    Nogé smo ji mi in roké...
V dnů ječe na slami naj gnili
    Kostí ji na veke strohné!

"Čez noč so odprla se vrata,
    Zapah za zapahom razbít...
Zdrobila okóve je težke
    In plánila zopet na svit!

"Bogóvi zbog nje že jezé se,
    Do vrha je vskípel njih srd...
Egípčani, njim jo žrtvújmo!...
    Grmada zdaj tvoja bo smrt!"

"Zažgíte!"...Gorí že grmada,
    V dim déva zavíta je vsà.
Poljublja že úde ji plamen —
    A ôna se samo — smehljá.

Káj znači smehljáj na téh ustnih?
    V očéh káj poménja tá žar?
Ponos mučeníški je sveti?
    Nesmrtnosti nada je mar?

Le gôri, grmada, le svéti
    Prek sfing, piramíd v nedogléd!
Prežêni, razsvéti temíne.
    S katérimi svet je odét!

O luč!...mučeníca utíhne,
    Grmada pepél je in prah...
Kjé zdaj si, bogínja ti sméla?
    Kjé tvoja nesmrtnost je? — ah!

A káj iz prahú in pepéla
    Pred žreci tu dviga se? Glej!
Spet živa stojí mučeníca,
    Krasnejša, močnejša, ko préj!

"Kdó si, čarodejka neznana?
    O phoenix prečudni ti, kdó?"...
A ôna krvníkom se sméje,
    S ponosom jim reče le tó:

"I smrt sem premagala slavno!
    Nesmrtna zató sem posléj...
Imé mi je — Misel Svobodna,
    A ves svet je moj zanapréj..."