Kristus in Peter

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Želva Kristus in Peter
Slovenske legende
Anton Medved
Usmiljenje
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



  Kristus in Peter


Naš Gospod in Peter sta okrog hodila,
Ijudstvu zgolj dobrote in pomoč delila.

V vas dospela v mraku, trkala na vrata,
kjer se njima hiša najbolj zdi bogata:

"Potna sva človeka, dajte prenočišče;
kruha za večerjo in čez noč ležišče!"

A odreče jima zena imovita:
"Takih ne vzprejemam, le drugje iščita!"

Trkala na vrata druge, borne koče,
če ju prenočiti bilo bi mogoče?

Vzprejme žena revna tujca v prenočišče,
skuha brž večerjo, preskrbi ležišče.

Pa pri hiši reva rjuhe bele nima,
platna kos razgrne na ležišče jima.

Ko žari se zarja, tujca se vzbudita,
vstaneta, da gresta, ženi pa velita:

"Kaj želiš si, žena, kakega plačila,
ker si naju tujca blago prenočila?"

"Le blagoslovita," pravi, "moje delo,
da uspeh in konec dober bo imelo."

Tujca gresta dalje, žena revna vstane,
in hiti k ležišču, da brž platno zgane.

Zgiblje, zgiblje žena, zgiblje platno belo,
da na poldne solnce zlato je prispelo;

Do večera zgiblje platno v bele bale,
zgiblje, da žare že z neba zvezde male.

Bal je v hiši polno, polno vse do stropa,
pride jih pogledat bogatinka skopa.

V dno srca kesa se, v ustnice se grize,
da odgnala tujca je od svoje mize.

Komaj, komaj čaka, da bi se vrnila:
"Tujcev dalje," pravi, ,,ne bi več gonila."

Kristus s Petrom tukaj, ondi se oglaša,
ko dospe spet v selo, bogatinko vpraša:

"Ali bi dobilo tu se prenočišče?
Boš li dala kruha in Iežišče?"

"Rada, rada," kliče žena vsa vesela,
"rada vaju bom črez noč brezplačno vzela."

Postelji pripravi, prerahlja blazine,
rjuhe razprostre iz bele konopnine.

Ko žari se zarja, tujca se vzbudita,
vstaneta, da gresta, ženi pa velita:

"Kaj želis si, žena, kakega plačila,
ker nocoj si naju trudna prenočila?"

"Če mi raviio v plačo dati kaj želita,"
žena jima pravi: "To-le mi storita:

Kterega se zjutraj bom lotila dela,
dajta, da ves dan bom posel z njim imela."

Tujcev par pritrdi; žena urno vstane,
srečna vsa roko si zadovoljno mane.

Predno pa gre zgibat, spravi se do kuhe,
da potem zgibala brez ovir bo rjuhe. —

Žena bogatinka kuha in pristavlja,
mesa vse dopoldne in jedi pripravlja.

Do večera kropje vro, cvrči zabela —
Kar začela zjutraj, ves dan žena dela ....