Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Zgodovina slovenskega slovstva, I. zvezek
Karol Glaser
ureja Mojca
Spisano: 1896
Viri: Spisal dr. Karol Glaser, profesor pri C. kr. gimnaziji v Trstu. Založila Slovenska Matica. (COBISS) Popraviti po http://ia360609.us.archive.org//load_djvu_applet.php?file=2/items/zgodovinasloven03glazgoog/zgodovinasloven03glazgoog.djvu ali http://www.archive.org/details/zgodovinasloven03glazgoog
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.



Zgodovinski pregled.[uredi]

V zadnjih petindvajsetih letih (1870—1895) sta se v svetovni zgodovini izvršila dva velevažna dogodka.

1. Vojska med Francozi in Nemci se je završila z mirom v Frankobrodu 1871. l. Na predlog bavarskega kralja je »Nemška zveza« dobila ime »Nemška država« in pruski kralj naslov »Nemški cesar«. Prvenstvo v evropski politiki so dobili Nemci, in se s tem povzdignili na visočino, na kateri uže niso bili več stoletij. Ta izprememba je koristila tudi Italijanom, ker so Francozi iz Rima morali poklicati domov vojake, ki so bili tam papežu v obrambo. Lahko se je torej Viktor Emanuel polastil Rima in je 1871. l. tje prenesel stolico zedinjene Italije. Nastali sta na tak način v soseščini Avstrije dve narodni državi z jasno izraženimi načeli.

2. Ruski ear Aleksander II. je, završivi krimsko vojsko, vso svojo skrb obrnil na znotranjo ureditev svoje države; odpravil je robstvo kmetov; vendar so se uprli Poljaki 1863. l., pa brez uspeha: uprava in višji pouk seje uredil po ruskem uzorcu. Po vsem širnem carstvu so se začele graditi železnice, staviti tovarne, pospeševati trgovina in obrt.

Na Turškem so se narodi radi neznosnega jarma večkrat uprli, pa brez uspeha. Zato so evropske vlade zahtevale od Turčije, naj dovoli kristijanom ravnopravnost. Sultan Abdul Aziz je sicer obljubil, da hoče ustreči, a ni ustregel zahtevam. Zato se je vnel upor v Bosni; Črna gora in Srbija sta priskočili ustašem na pomoč, a brez uspeha. Sicer je Midhat Paša izdelal načrt ustave, ki pa ni bil porok za vestno izvršitev jednakopravnosti; zato je ruski car dné 24. aprila Turkom napovedal boj. Po dolgotrajnem obleganju so Rusi vzeli Plevno, prekoračili Balkan in prodirali proti Carigradu. Sklenil se je Sanstefanski mir (dné 17. marcija 1878. l.): Rumunija, Srbija in Črna gora so postale svobodne države, Bolgarija naj bi postala samostalna, pa plačevala davek Turčiji, Rusija naj bi dobila nekaj ozemlja v Aziji, Rumunija je Besarabijo odstopila Rusiji in dobila Dobrudžo. Ti pogoji so se predložili velevlastim na berolinskem kongresu 1878. l., ki je v prid Turčiji skrčil ozemlja namenjena Rusom, Srbom in Črni gori; Bolgarija se je razdelila: južni del je ostal pod Turčijo, pa je dobil upravo sporazumno s krščanskimi vlaslmi, severni del je dobil dednega kneza, ki plačuje sultanu davek. Evropa pa je naložila Avstriji, naj zasede Bosno in Ercegovino m uvede upravo, priznavaje pri tem sultana vrhovnim gospodarjem, Anglija je dobila otok Ciper, Grecija nekaj tesalskih in albanskih okrajev. Vladarja rumunski in srbski sta si nadela 1881. in 1882. leta kraljevski naslov. Slavna avstrijska generala, Hrvata baron Filipovic in baron Jovanovid. sta si po trdih bojih v kratkem času osvojila Bosno in Ercegovino. Glavno mesto Serajevo polagoma dobiva evropsko lice, red in blagostanje v osvojenih provincijah vidno napredujeta. Vse želje Slovanov na Turškem in drugod, kjer so živo sočuvstvovali z ubogo rajo, se sicer niso izpolnile, pa ipak je to velik napredek. Z navdušenjem in občudovanjem so Slovenci opazovali junaške boje svojih sorodnikov, pesniki so opevali njihove čine; klasičen je Stritarjev venec pesnij z naslovom »Raja«, snovi najlepšim pesnim je Krilan zajel iz bogatega vira na Bolgarskem, pa tudi drugim pesnikom in pisateljem so ti boji dajali hvaležno tvarino.

Konečno naj omenimo, da v razmeri do ogromnih žrtev na Ruskem niso mogli biti do cela zadovoljni s pridobitvami in da je nasledek te opravičene nezadovoljnosti bil nihilizem, ki je na zločinski način odstranil čara Aleksandra II. 1881. l. Miroljubno je vladal njegov sin Aleksander III. sicer samo petnajst let, pa po svoji iskrenosti in plemeniti skrbi za svojo državo Rusijo premišljeno vodil do tako visokega ugleda na svetu, da se sedaj za prijateljstvo njegovega naslednika Nikolaja II. potegujejo najmogočnejše države na svetu.

I. Razvitek slovenstva po društvih.[uredi]

L. 1860. se je z uvedenjem ustave začelo po vsem Slovenskem razvijati javno in društveno življenje; slovenski poslanci so v državnem in deželnih zborih zahtevali jednakopravnost z drugimi narodi. Začela so se snovati društva, ki so oživljala narodno zavest ter pospeševala druge narodne smotre; 1861. l. so se osnovale čitalnice v Ljubljani, v Trstu, v Celju, v Mariboru; 1862. l. v Celovcu, v Gorici, v Škofji Loki, v Tominu; 1863. l. v Kranju; 1864. l. v Ajdovščini, v Bistrici na Notranjskem, v Vipavi, v Planini, na Ptuju; 1865. l. v Sevnici, v Metliki; 1866. l. v Idriji; 1867. l. v Solkanu.

Čitalnic je sedaj na Kranjskem 39; na Primorskem 24; na Štajerskem 12; na Koroškem 2; naslove imajo različne, n. pr. »Narodna«, »Gospodarskoobrtna«, »Slovanska« (Trst, Maribor), »Katoliškopolilična«, »Narodna slovanska«, »Slovenska«, »Čitalnično društvo«. Čitalnice so se osnovale v prvi vrst za omikane sloje slovenskega naroda. Narodna zavest pa je začela prodirali dalje in dalje; zato so se ustanavljala društva z jednakim namenom tudi za nižje sloje, večinoma z imenom »Bralno društvo«; takih je sedaj na Kranjskem 36; »Delavskih bralnih društev« je istotam 12; na Primorskem je »Bralnih društev« 16; »Rokodelskih bralnih društev«, »Katoliških bralnih društev«, »Gospodarskih bralnih društev« je po dvoje. Na Štajerskem je »Bralnih društev« 31, »Kmetskili bralnih društev« 18, »Katoliških bralnih društev« 6, »Bralno in politično društvo« 1, »Bralno in leposlovno društvo« 1, »Katoliški slovenski bralni društvi« 2, »Katoliško bralno in gospodarsko društvo« 1.

Marsikateri lepi načrt se je snoval in izvršil v čitalnicah. Največ duševnih sil je imela čitalnica v Ljubljani; iz njenih gledališčnih iger sta vznikli „Dramatično društvo" in „Glasbena Matica". Prvo se je razvijalo tako lepo, da se je v Ljubljani postavilo novo gledališče, „Glasbena Matica" je slovenski pesni v avstrijski prestolnici priborila zasluženo odlikovanje. Iz čitalnic so se izcimili „Narodni domi"; na Kranjskem in Primorskem sta po 2, na Štajerskem 3.

Politična društva.[uredi]

V raznih mestih na Slovenskem so se osnovala politična društva, n. pr. v Ljubljani „Slovenija". Predsednik je bil dr. J. Bleiweis. Jugoslovanski program sta razpravljala Gosta in Razlag. „Novice" so 1873. l. objavile oklic po „katoliško-političnih dništvih", posebno radi tega, ker so se uvele neposredne državne volitve. Ko je potekla prva šestletna dôba, so „Novice" 1869. l. (str. 173, 179) izdale „Vodilo za državne volitve".

V novejši dobi se je v Ljubljani ustanovilo „Slovensko društvo", katero vodi dr. Tavčar.

V Trstu so 1871. l. Trobec, N. Dolinar, Križman, J. Marija Vatovec in Anton Bare osnovali »Politično in bralno društvo ,Edinost'« za tržaško okolico. Sobo je društvu brezplačno prepustil soustanovnik in še sedaj požrtvovalno in neutrudno delujoči šentivanski rodoljub Trobec. Društvo se je poklonilo tedanjemu vladiki Dobrili, ki se je vrlo zanimal za ta pojav narodne zavednosti v Trstu in okolici. Znamenito je, da je tedanje italijansko društvo »Società triestina patriotica« podpiralo Slovence; predsednik tega društva Witlman jih je zagovarjal tudi v mesinem zboru. Čez par let se je to društvo prelevilo v sedanje društvo »Edinost«, ki vodi politično gibanje tržaških Slovencev. V ozki zvezi s tem društvom je delovanje bivšega državnega poslanca Iv. Nabergoja. Vodil je to društvo mnogo let V. Dolenc, potem M. Mandič.

Društvo „Trdnjava" v Celovcu se je ustanovilo 1870/71. l., duša mu je bil Andrej Einspieler, ki je v deželnem zboru štiri leta zaporedoma 1871—1874 vselej predlagal v prvi seji, naj se tudi v slovenskem jeziku kmetom na Koroškem razpošiljajo poročila o tistih rečeh, ki se obravnavajo v deželnem zboru. Tem zahtevam se je 1874. l. pridružilo tudi politično društvo „Trdnjava". Društvo se je potegovalo tudi za to, da se po slovenskih okrajih nastavijo uradniki zmožni slovenskega jezika in naj se po uradih s Slovenci občuje slovenski.

O delovanju tega društva v poslednjih letih nimamo natančnejših poročil, na njegovo mesto je stopilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" 1890. l.; za predsednika je bil izvoljen L. Einspieler; udov se je oglasilo 150. Lipe Haderlap je na prvem obenem zboru predlagal resolucijo za versko šolo, ki se je izročila knezoškofu Kahnu. Priredila se je v Celovcu velikanska slovesnost v spomin Andreja Einspielerja, na kateri je mestni kapelan Treiber imel lep slavnostni govor. — V prvem letu priredilo je osem dobro obiskovanih shodov, postavilo 1891. l. kandidate za državni zbor. Izdalo je društvo knjižico „Šole na Koroškem", v kateri se razlaga med drugimi stvarmi, kako se naj spisujejo prošnje za šole. Društvo je vložilo prošnjo na ministerstvo za poljedelstvo, naj društvu nakloni podporo, da bi se slovenskim kmetovalcem priskrbelo nekaj poučnih predavanj o kmetijstvu in gospodarsko prilogo za »Mir«.

L. 1893. je društvo imelo svoj redni občni zbor in hkrati praznovalo petdesetletnico škofovanja papeža Leona XIII. L. 1894. je društvo imelo shod zaupnih mož in je hkratu praznovalo slavnostno besedo v proslavo 80 letnice Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomška. Med mnogimi shodi, ki jih je društvo priredilo tega leta, se je najbolj odlikovalo zborovanje pri Št. Jakobu v Rožni dolini. Posebne zasluge za to druSlvo sta si med drugimi pridobila Gregor in Lambert Einspieler in Vekoslav Legat Izdalo je društvo brošurico „Zur Orisnamenforschung in Kärnten; Ein Wort zur BichtigsteUung und Abwehr", ter „Schlusswort zur Ortsnamenforshung", Klagenfurt 1891. — V obeh uspešno pobija jedoostranske nazore, katere je arhivar koroSkega zgodovinskega društva, A. pl. Jaksch širil s knjižico „ Über Ortsnamen und Ortsnamenforschung mit besonderer Rüchcsicht auf Kärnten."

Na Primorskem sta najbolj delavni društvi „Edinost" v Trstu, čegar glasilo je dnevnik „Edinost", ter „Sloga" v Gorici.

Dné 12. aprila 1871. l. se je v Mariboru osnovalo „Katoliško tiskovno [1] društvo" in je nameravalo »zbirati dušne in materi jalne narodove moči, v prid narodu poučevati ljudstvo o njegovih pravicah in dolžnostih ter sposobne in nadarjene rojake izpodbujati na občnokoristno delovanje, pospeševati cerkvene in narodne koristi.« V ta namen je društvo od Preloga kupilo list „Slovenski Gospodar" ki je dné 1. julija 1871. l. za ceno 1000 gld. prešel v društveno last. List in društvo imata velike zasluge za razvitek slovenstva na Malem Štajerju. Odlična urednika sta bila dr. Ulaga in dr. Gregorec. Leta 1882. se je osnovalo „Slovensko društvo", kateremu je namen: »Razširjati med slovenskim ljudstvom politično in gospodarsko izobražen je, vzbujati narodno zavest, braniti narodne in državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države na krščanski podlagi, zlasti torej pospeševati duševne in materijelne koristi slovenskega prebivalstva v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah.« Prvi predsednik je bil dr. Radaj, drugi P. Simon, potem zopet Radaj in na zadnje skoz deset let dr. Gregorec. Društvo je ohranilo složnost med štajerskimi Slovenci.

V Ormožu se je osnovalo politično društvo „Edinost" in v Konjicah 1871. l. „Katoliško politično društvo".

Osnovala so se politična društva v manjšem obsegu na katoliški podlagi; takih je na Kranjskem 15, na Primorskem 5, na Štajerskem 8, kjer deluje tudi jedno „Politično in gospodarsko društvo" in jedno „Bralno in politično društvo".

Najvažnejši stan za Slovence je kmetski stan, ker je podlaga našega obstanka in ker ogromna večina naših omikancev prihaja iz kmetskega stanu. Na Kranjskem je uže mnogo let pred uvedenjem ustave „Kranjska kmetijska družba" ugodno vplivala na gmotno stanje dežele. Na zadnjem občnem zboru dné 7. julija v Ljubljani se je videlo, da vedno živahneje raste zanimanje za to društvo, ki ima 95 podružnic in 4115 članov. Denarnega prometa je bilo za 188.624 gld., pred desetimi leti ga je bilo jedva za 16.000 gld. Društveno glasilo „Kmetovalec" ima 5000 odjemalcev. Sedanji predsednik, ces. svetnik Murnik, se uže mnogo let uspešno trudi za blaginjo tega društva.

»Štajerska kmetijska družba« se malo briga za Slovence, zaradi tega so si Slovenci tam ustanovili v manjšem okviru 5 »Kmetskih društev«, 12 »Kmetskih bralnih društev«, 3 »Vinorejska« in 1 »Sadje- in vinorejsko društvo«, 1 »Gozdnarsko društvo«; na Primorskem je 7 »Kmetskih«, 3 »Gospodarska društva«, 1 »Gospodarska zadruga« in 1 »Okrajna gospodarska zadruga«, 3 »Vino- in sadjerejska društva«, 5 »Mlekarskih zadruge«.

(Sploh bi pa bilo Jako potrebno in zanimivo, da bi nam kdo napisal zgodo- vino našega narodnega gospodarstva.)

  1. ^ Podatke o društvih na Slovenskem Štajerskem mi je g. Justus Pertot, medicinec v Gradcu, posnel po službenih spisih v graškem namestništvu. Hvala mu zato.

Pevska društva in godbeni zavodi.[uredi]

Velike važnosti za probujo narodnosti sta petje in godba. Najodiidnejši slovenski zavod v tem obziru je »Glasbena Matlca« ki je 1898. l. slovesno obhajala petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja. Po svojih sijajnih uspehih na Dunaju je stopila med prve jednake zavode v Avstriji.

Samostalnih pevskih društev je na Kranjskem 23, na Primorskem 16, na Štajerskem 7, na Koroškem 2 (»Gorotan« v Šmihelu pri Pliberku in »Lipa«); »Pevskih in bralnih društev« na Kranjskem 2, »Trgovskih pevskih društev« 3, »Delavskih pevskih društev« 2, »Muzikalični klubi« 4; na Štajerskem »Pevskih in tamburaških društev« 2, »Delavsko bralno in pevsko društvo« 1, »Hrvatsko-slovensko akademično pevsko društvo« 1 (Gradec); na Primorskem »Pevskih in bralnih društev« 12, »Godbenih društev« 3 (Nabrežina, Dekani, Tolmin).

Sokolska društva.[uredi]

»Ljubljanski Sokol.[1]« Dné 27. julija 1862. leta se je razposlal slovenskim telovadnim krogom poziv, naj bi se gimnastika gojila tudi v Ljubljani. Temu vabilu se je odzvalo takoj 51 gospodov, ki so osnovali društvo »Južni Sokol«, »Sokol« je stopil v dotiko z drugimi slovenskimi društvi, s češkimi in moravskimi telovadnimi društvi in prirejal veselice ter skrbno gojil telovadbo, a vlada ga je razpustila dné 23. julija 1867. leta. Uže drugo leto se je osnoval »Sokol«, ki je kakor poprej »Južni Sokol« imel namen »dajati izpodbudo, priliko in navod telesnim vajam«. Prvi učitelj telovadbe je bil Štefan Mandić. Osnoval se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne terminologije. Poleg navadnih zabav, uročišč (jour-fixov) je prirejal »Sokol« tudi predavanja, izlete, jako priljubljene maskarade, udeleževal se je taborov, narodnih slovesnostij, pošiljal ob primernih prilikah deputacije na Češko in Hrvatsko. Imel je »Sokol« povprek 170 udov; v Trstu se je osnoval »Sokol« 1882. l. in ima 179 udov; Gorica ima svoje telovadno društvo od 1887. leta; to društvo ima dramatski, tamburaški in pevski odsek, kakor tržaški »Sokol«. »Dolenjski Sokol« ima svoj sedež v Novem mestu; v Prvačini se je ustanovil »Sokol«  1889. l., sokolske oprave pa ne sme nositi. V Zagorju živi »Sokol« od 1895. l. in ima 52 izvršujočih udov ter lastno telovadnico. Postojna ima od 1894. l. svoje društvo. Najmlajši »Sokol« ima svoj sedež v Idriji. Celjski »Sokol« se je ustanovil 1890. l.; društvo ima 2 častna, 30 podpornih in 51 izvršujočih udov. To so najvažnejša sokolska društva; vseh je na Kranjskem 12, na Primorskem 3, na Štajerskem 2.

Tudi delavski stan se je začel družiti in pospeševati svoje stanovske koristi in skrbeti za mejsobno podporo in izobrazbo. Na Kranjskem so 4 »Delavska katoliška društva«, dalje je 6 »Delavskih podpornih društev«, 1 »Krščansko delavsko podporno društvo«, 1 »Krščanska socijalna zveza«, 2 »Katoliški politični delavski društvi«, 4 »Katol. društva za pomočnike«; na Primorskem: 1 »Delavsko podporno društvo«, 2 »Delavski podporni in bralni društvi«, 1 »Katoliško delavsko društvo«, 2 »Rokodelski podporni društvi«; na Štajerskem: 3 »Delavska podporna društva«, 1 »Delavsko bralno in pevsko društvo«, 2 »Katoliški delavski društvi«; na Koroškem: 2 »Katoliški delavski društvi«. »Izobraževalnih društev« je na Kranjskem 15, na Štajerskem 2.

  1. ^ Evgen Lah, Petindvajsetletnica »Sokola« 1863—1888. Ljubljana. 1888. 8° 52.

Dijaška društva.[uredi]

Dunajska »Slovenija«. Tu nam je razločevati tri »Slovenije«. Prva »Slovenija« je bilo politično društvo, ustanovljeno 1848. l. v pisarni dr. Dolenca. Zbralo se je 44 Slovencev — med njimi dobra polovica dijakov, — ki so ukrenili prošnjo do cesarja za »Zjedinjeno Slovenijo«, in ki so kranjski deželni zbor smatrali zakonitim organom, da povzdigne svoj glas za vse Slovence. Takrat so vsi narodi na Dunaj poslali deputacije, iskat si pravice, Slovencev pa ni bilo. Zato je dunajska »Slovenija« v imenu Hrvatov in Čehov pozvala Slovence, naj se ganejo, slovenski vseučiliščniki so jih tudi izpodbujali. Prišla je, s Bleiweisom na čelu, kranjska deputacija, katero so prijazno sprejeli na vseučilišču. Na Bleiweisov dom na Dunaju so prihajali najodličnejši Slovenci posvetovat se, n. pr. Miklošič, Dolenec, Jenko, Globočnik, Kozler, Semrajc; včasih sta bila navzoča tudi Rieger in Dvorak. Tu se je ustanovil program bodoče narodne politike. Deputacija »Slovenije«, sestoječa iz trideset vseučiliščnikov z Miklošičem na čelu, je šla v Gradec in v Ljubljano, posamezni udje so se razkropili po Slovenskem agitovat. Na jesen se je razpustila ne izročivši peticije cesarju. Pozneje slovenska vseučiliščna mladina ni imela stalnega osredja, nego ljubljanski »Vajenci«  so se shajali privatno in s svojimi spisi podpirali „Slov. Glasnik". Od 1858. l. so nastopali na slovanskih koncertih s samostalnimi pevskimi točkami. To društvo je vrglo med mladež marsikatero iskrico, ki je tlela dalje in obrodila lep sad. L. 1862. je Davorin Jenko ustanovil »Slovensko pevsko društvo«, ki je zbiralo okoli sebe Hrvate, Srbe in Bolgare. V tem času so se prvokrat pele pesni »Pobratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864. so Slovenci na Dunaju prvikrat praznovali Prešernov god, 1866. l. so osnovali »Slovensko literarno društvo« in »Pobratimstvo Slavija«, pa te društvi nista imeli obstanka. Po uvedenju ustave dne 26. februarija 1861. l. so se dijaki združili v pravilen krog, ki so ga imenovali: »Slovenija«; predsednik je bil Fran Erjavec. Majnika istega leta je »Slovenija«  slovenskim poslancem priredila dva komersa. Oblasti so bile krivo poučene o počenjanju »Slovenijanov«; preiskava je uničila drugo »Slovenijo«. Jeseni 1867. l. je prišlo na Dunaj več gibčnih mladih močij in je pomladilo dunajsko dijaštvo; njim na čelu sta bila Leveč in Šuklje. Ustanovili so akademično društvo »Sava«  ki se je 1868. l. spojila s hrvatsko-slovenskim društvom »Jug«. Toda že 1869. l. so se Slovenci zopet združili v svoje društvo »Slovenija«; prvi predsednik je bil Jur. Ullrich. Vplivalo je društvo na to, da se je v Ljubljani vrinil študentovski tabor, ki se je razgovarjal 1) o slovenski mladini, 2) o slovenski univerzi, 3) je-li slovenska duhovščina koristi ali škoduje slovenski politiki in literaturi.

Tretja »Slovenija« je ostala do današnjega dné duševno središče dunajskim akademikom Slovencem. Kot taka je 1894. l. praznovala petindvajsetletnico in izdala v ta namen spominsko knjižico.[1] Udeležilo se je društvo raznih slovanskih svečanosti, prirejalo tudi samo primerne veselice, dvajsetletnico Stritarjevega slovstvenega delovanja, slavilo zaslužne može, na primer Janeza Bleiweisa, Fr. Miklošiča i. dr. ob sedemdesetletnici. Osnovalo se je »Literarno društvo«, notranje delovanje se je pomnožilo s »pravnim«, z »agronomskim«, »književnim«, »godbenim« in »tehničnim klubom«. Vršila so se predavanja v teh klubih, ki so jih imeli ali člani sami, ali povabljenci. — Častni člani so ali so bili: Levstik, Stritar, Lavrič, Razlag, Vošnjak, Jurčič, Bleiweis, Leveč, Suklje, Celestin, Gregorčič, Miklošič, Krek, Gorup, Trstenjak, Aškere, Svetec. Poleg »Save«, »Juga«  in »Slovenije« je pa Stritar 1867. leta ustanovil književni klub „Mladika"; udje so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Shajali so se vsako nedeljo popoludne ter s svojimi spisi zalagali „Slovenski Glasnik" izdali „Mladiko" ter pripravljali pot „Zvonu".

»Triglav«, dijaško društvo v Gradcu. Kakor na Dunaju, se so tudi v Gradcu rodoljubi v tretjem in četrtem desetletju združevali, da bi izvrševali plemenite narodne svrhe; med te rodoljube štejemo Miklošiča, Vraza, Cafa, Trstenjaka, Macuna i. dr. Osnovala so se društva »Sloga«, »Vendija«, »Sokol«, »Slovanska Beseda«, »Slovansko pevsko društvo«, pa nobeno ni imelo dovolj trdne podlage in je podleglo neugodnim razmeram. Vseučiliščniki Juvanec, -Kovač, Ljutman Novak, Omahen, Rutar, Sket, Sinkovid so dné 31. oktobra 1875. leta izprožili misel ustanoviti društvo, ki je istega leta dné 15. decembra Ignacija Klemenčiča izvolilo predsednikom. Nastopnega leta se je društvu izročila knjižnica razpuščenega društva »Vendija«, 1880. l. pa imetje pevskega društva, od katerega je »Triglav« prevzel tudi tradicijo, naj goji petje. L. 1882. se je osnovala »Slovenska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Ko je pa prenehalo to društvo, si je osnoval »Triglav« lastno čilalnico. Osnovala so se tudi predavanja. Lepo se je obnesla desetletnica »Triglavova«, na kateri se je zbralo nad 700 oseb. V bratski zvezi je bil »Triglav« s »Hrvatsko« in s »Srbadijo«, z deputacijami udeleževal se je narodnih svečanosti na slovenski zemlji, n. pr. pri Einspielerjevi in Trstenjakovi petdesetletnici; udeležil se pogrebov odličnih Slovencev; vzletel je 1880. l. v Mürzzuschlag, kamor je prišla tudi dunajska »Slovenija«, prisostoval otvorjenju »Narodnega doma« na Ptuju, 1886. l. je ustanovil »Akademično podružnico družbe sv. Cirila in Metodija«, 1887. leta priredil s »Slovenijo« dunajsko dijaški shod v Ljubljani. Društvo je 1890. leta izdalo »Spominske liste ob priliki blagoslovljenja društvene zastave«. Ljubljana. 8 °. 26.

Mali naš narod, kateremu prihaja omikani naraščaj večinoma iz kmetskih in neimovitih krogov, je v to svrho utemeljil srednješolcem »Dijaške kuhinje«, in sicer na Kranjskem 3, na Primorskem 2, na Štajerskem 3. Vseučiliščnikom v Gradcu sta namenjeni »Podpiralna zaloga slov. vseučiliščaikov« in »Podpiralno društvo za slov. vseučiliščnike« in jednako društvo tudi na Dunaju; za vseučiliščnike sploh pa »Radogojc s sedežem v Ljubljani. Vseučiliščniki sami so si osnovali ferialno društvo »Sava«.


  1. ^ Spomenica o petindvajsetletnici akademičnega društva »Slovenija« na Dunaju. Sestavil Janko Vencajz. Ljubljana 1894, 160.

Posojilnice in gospodarstvo.[uredi]

VII. Letopis slovenskih posojilnic, Celje 1897, priznava, da tudi s tem letopisom ne dobimo še popolne podobe slovenskega posojiloištva, ker niso vse posojilnice členi »Zveze«, ipak so podatki vrlo zanimljivi. Na Koroškem je 19, na Kranjskem 50, na Primorskem 12, na Štajerskem 28 posojilnic. Koncem 1886. l. je bilo vseh deležev 51.836, skupnega premoženja 1,542.480 gld.; rezervnega zaklada 648.580 gld. Vsega prometa je bilo dvanajst milijonov. Ogromna večina posojilnic je z neomejeno zavezo. Posojilnice podpirajo s svojim imetjem narodne svrhe.

Da bi se lepa slovenska zemlja prikupila tudi tujcem, so se osnovala »Olepševalna društva«; taka so na Kranjskem 4, na Primorskem 2. Po jednem so zastopana na Kranjskem: »Gospodarska zveza«, »Gospodinjska šola«, »Obrtna zveza«, »Obrtno društvo«, »Narodna šola«, »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«, »Zabavno društvo«, »Kršč.-socijalna zveza«, »Zveza meščanov, trgovcev in obrtnikov ljubljanskih«, »Društvo krščanske umetnosti«. Na Primorskem: »Obrtno društvo«, »Opekarna«, »Šolski dom«, »Strelsko društvo«.[1] Na Štajerskem: »Kopališčno društvo Diana« (Celje), »Obrtno društvo«, »Zveza slovenskih posojilnic«, »Sadje- in vinorejsko društvo«. Vsem Slovencem so namenjena: »Pravnik«, »Planinsko društvo«, »Pisateljsko podporno društvo«, »Zaveza slov. učiteljskih društev«. Do 1874. l. je bilo na Kranjskem 150 društev, čijih število se je do junija 1887 narastlo na 300 in do današnjega dné na 721; izmed teh je 505 slovenskih.

  1. ^ »Podporno društvo duhovnikov«, »Podporno društvo učiteljev.«

Družba sv. Cirila in Metoda[uredi]

je po svojem „Vestniku", izdanem 1898. l. po XII. veliki skupščini, imela 134 podružnic s 11.215. člani. Podružnic je na Kranjskem 59, na Štajerskem 38, na Koroškem 16, na Goriškem 20, na Tržaškem 5, v Istri 1. Pokroviteljev je 238. Društvo vzdržuje otroške vrtce v Celju, v Mariboru, v Rojanu, na Greti, v Pevmi, v Ločniku, v Podgori (2), v Gorici (2), privatni otroški vrtec gospe Antonije Nadlišek-Grmekove pri sv. Ivanu v Trstu, slovensko petrazredno deško šolo pri sv. Jakobu v Trstu (s pravico javnosti), dvorazredno dekliško šolo istotam, jednorazredno ljudsko šolo pri sv. Rupertu blizu Velikovca, petrazredno šolo društva „Sloga" v Gorici. — Troškov je bilo za zadnje leto 20.634 gld.

Društvo izdaje tudi knjižnico, ki obsega do sedaj jednajst zvezkov; dva zvezka opisujeta avstrijskega vladarja Rudolfa Habsburškega, tri slovenske pisatelje Val. Vodnika (Pesni v posebni knjižici), Mat. Ravnikarja in Jan. Ciglerja, druge življenjepise („Junaki", dva zvezka) ter pedagogiške spise, igre in pesni.

Slovenska Matica.[1][uredi]

Uže Martin Slomšek je nameraval Slovencem ustanoviti „Matico", ki bi izdajala poučne knjige, a vlada ni dovolila takega društva. Slovenski rodoljubi pa niso mirovali, dokler ni dr. Lovro Toman 1863. l. v „Novicah" objavil dotičnega poziva. Še istega leta se je oglasilo štirideset štajerskih Slovencev s ponudbo, da hote vsak po 50 gld. darovati v ta namen za spomin tisočletnice sv. Cirila in Metodija. Razposlal se je oklic, ki so ga podpisali dr. J. Sernec, Jos. Suman, I. Majciger in E. Chocholoušek, sestavivši tudi načrt pravil. V začasni odbor so bili izvoljeni najveljavnejši Slovenci, pravila so bila potrjena dné 4. februarija 1864. Prvi upravitelji so bili: baron Anton Zois, predsednik; dr. Leon Vončina, njegov namestnik; dr. I. Zupanec, blagajnik; dr. Gosta in Fr. Sovan, ključarja; Fr. Levstek, tajnik.

Premoženje je narastlo v prvem desetletju na 61.000 gld.; izmed teh je podaril dr. L. Toman 10.000 gld., M. Debeljak čez 8000 gld., kranjska hranilnica 30OO gld., škof Strossmajer in dekan Rozman po 1000 gld.

Matica" je izdala v prvem letu samo Koledar (1865), od leta 1867—69. Koledar in Letopis, od l. 1870. do sedaj Letopis, leta 1872—73. pa 1882—83. v enem letniku, razven tega je Matica v prvih desetih letih izdala Trdinovo „Zgodovino slovenskega naroda" zemljepisne knjige o Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, „Slovanstvo" (Majciger, Pleteršnik inRaič); Tušek in Erjavec sta prirejala prirodopisne knjige, izdale so se pesni Vodnikove in „Razna dela" Koseškega, slovnica češkega jezika, nauk o telovadbi, nekaj delov atlanta.

V drugem desetletju (1874—84) sta predsedovala dr. J. Bleiweis (1875—81) in P. Graselli (1882-84). Koncem prvega desetletja je imela „Matica" 1005 članov in jih je od 1880. l. polagoma dobivala več.

Obdelavale so se razne stroke človeške vede; leposlovju je bil odmerjen le pičel prostor, pa še tukaj ni bilo mnogo klenega zrna: na svetlo so prišli Koseškega prevodi Dantejeve »Nebeške komedije«; za pripovedno stroko je skrbel L. Gorenjec; narodoslovje in bajeslovje je obdeloval J. Navratil; njemu se je pridružil Fr. Hubad, opisujoč slovenske šege, in dr. Jožef Pajek; z jezikoslovjem so se pečali Trstenjak, Valjavec, Wiesthaler, Erjavec (v „Potni torbi"), Suman; zgodovina je dobro zastopana po Šukljeju, Steklasi, Rutarju, Verhovcu, dr. Kosu in Parapatu. O ruskih razmerah je Slovence poučeval Štifter. O prirodoslovju so poročali: dr. Samec, Senekovič in Schreiner; modroslovna vprašanja sta razpravljala J. Pajk in Fr. Podgornik. Življenjepise so pisali: B. Raič, M. Vodušek, Steklasa, A. Trstenjak in V. Urbas. Janko Babnik se je pečal s pravnim in dr. J. Vošnjak s socijalnimi prašanji. Kranjskemu zgodovinarju pl. Radicsu je J. Cimperman slovenil nemško sestavljene razprave, Cimperman sam pa se je včasih skrival pod imenom »Charpentier«.

Matica" je izdala Marnovo slovnico hrvatskega jezika, skrbela za prirodopisne šolske knjige. O šeststoletnici habsburške vlade pa je objavila slavnostno knjigo, čije spisi so se večinoma nanašali na omenjeni zgodovinski dogodek ali na domače razmere sploh. Letopis so v tem času urejevali M. Pleteršnik, Bleiweis, Leveč in Lah.

Tudi v tej dobi se je „Matica" prilično spominjala slavnih slovenskih in slovanskih mož.

To dobo označuje nekaka stagnacija v razvitku „Slovenske Matice".

V tretjem desetletju, od 1885. do 1895. l., je „Matica" — zlasti ko je prevzel predsedništvo za njen napredek ves vneti in obzirni profesor Marn — na novo oživela, predsedniki so bili: dr. Josip Poklukar (1885), Josip Marn (1886-1892) in od 1893. l. Fran Levec; tajnik je bil ves ta čas Evgen Lah. Poleg gospodarskega odseka so bili še drugi odseki, ki so se razšli dovršivši svojo nalogo, ali pa uvidevši, da se svrhe ne morejo uresničiti; taki so bili leposlovni odsek (1886) odsek za izdavanje staroslovenskih spomenikov (1886), in odsek za izdavanje krajepisnih imen. Ob zvršetku 1884. l. je imela „Matica" 6 častnih, 316 ustanovnih, 1084 letnih udov; začetkom 1894. leta 6 častnih, 285 ustanovnih in 2228 letnih udov; torej jo narastlo število za več nego tisoč udov. Premoženje „Slovenske Matice" je zvršetkom drugega desetletja znašalo 51.440 gld., zvršetkom tretjega pa 58.000 gld.

V „Letopisu" so se objavljali izvirni znanstveni in znanstveno- poučni spisi, ki so jih urejevali Fr. Levec (1885—87), dr. Požar (1888—89) in A. Bartel (1890—97). Zastopane so bile razne stroke: Zgodovina (I. Apih, A. Fekonja, A. Koblar, dr. Fr. Kos, A. Raič, S. Rutar, J. Steklasa, Vrhovec); negovala se je slovenska in slovanska zgodovina; jezikoslovje in narodno blago (I. Barle, dr. Murko, J. Navratil, Obalovič, dr. Oblak,. Perušek, dr. Simonič, L. Pintar, dr. Štrekelj; razprave Oblakove in Štrekljeve bi čast delale znanstvenim zbornikom prvih kulturnih narodov); modroslovje (dr. Lampe), naravoslovje (J. Šubic), narodno gospodarstvo (dr. Vošnjak), življenjepisi: A. Trstenjak, A. Raič, dr. K. Glaser, dr. Murko.

Razven „Letopisa" so služili raznim strokam posamezni spisi: »Ljubljanski meščanje« in »Zgodovina Novega mesta«. Zelo je Slovence zanimala Apihova knjiga „Slovenci in 1848. l.", ker je spisana na podlagi marsikaterih novih virov in razjasnjuje ono važno leto. Ožjega pomena so Kosovi „Doneski k zgodovini Škofje Loke", zopet večje važnosti Rutarja „Opis Goriške" i. dr. „Dušeslovje" Lampetovo je modroslovskemu preiskovanju v Slovencih postavilo podlago, vendar ta znanost težko napreduje v negospodovalnem narodu, ki nima lastnega vseučilišča. Štrekljeva izdaja slovenskih narodnih pesnij je vredna sestra istodobni izdaji hrvatskih narodnih pesnij po „Matici Hrvatski".

Slovenskim pisateljem in slovenskemu slovstvu sta posvetila svoj trud Wiesthaler(„Vodnikovi izbrani spisi") in Glaser („Zgodovina slovenskega slovstva".) Skrbelo se je za učni knjigi italijanskega in češkega jezika in tesnopisja (A. Bezenšek).

Širšemu občinstvu je namenjena „Zabavna knjižica" ki prinaša prevode priznanih slovanskih pisateljev in izvirne slovensko povesti Erjavca in dr. Detele.

Slovenska Matica" oskrbuje tudi več ustanov. Jurčičeva in Tomšičeva sta se združili v jedno »Jurčič-Tomšičevo ustanovo«, iz katere dobivajo nagrade pisatelji izvirnih povestij. Nekatere zaklade je izročila „Matica" drugim odborom, ki so so ustanovili v posebne svrhe in tudi že deloma dognali te svrhe;zjedno jako važno pa upravlja sama, namreč z ustanovo Antona Kneza, ki je dné 30. sušca umrl nepričakovane smrti. Ta rodoljub je „Slov. Matico" postavil dedičem svojega premoženja, ki znaša 30.514 gld. in določil, naj se iz obrestij te svote nagrajajo in tiskajo zabavne in poučne knjižice, spisane v strogo narodnem duhu na podlagi katoliške vere, toda v slobodomiselnem duhu. Do sedaj so izšli trije zvezki.

Slovenska Matica" se je lotila važnega dela, namreč izdavanja slovenskih narodnih pesnij, katero urejuje vrlo spretno profesor slovanskega jezikoslovja na graškem vseučilišču, dr. Štrekelj. Proti zvršetku tretjega desetletja je začela izhajati „Zgodovina slovenskega slovstva".

Osnovala se je poleg „Matice" tudi družba „Leonina", ki ima namen, na strogo katoliški podlagi pospeševati znanstveno delovanje. V našem malem narodu pa bi kazalo, da se združujejo vsi znanstveni trudi v »Slovenski Matici«.

  1. ^ Fr. Levstik, Zgod. Slov. Matice. Zbrani spisi III. — S. Gosta, Letopis Slovenske Matice 1874.

II. Slovstveni pregled[uredi]

Leposlovje, pesništvo.[uredi]

Označili smo v III. delu te knjige vpliv in važnost Janežičevega „Glasnika" v slovenskem slovstvu. Tam nahajamo prve pojave zdravega slovenskega realizma v tem, da se je pesnim in pripovestim jemal predmet iz preprostega slovenskega naroda; pokazalo se je, koliko izobrazilne moči ima v sebi narodno blago. Jurčič je začel prikazovati slovenske kmete-originale iz preprostega življenja. Tu nam prihaja na misel stavek, ki ga je napisal Jagič („Ruska književnost u 18. stolieću" str. 6): »Ruska literatura osamnaestog vijeka nalik je na zdrava momka, koji doveden sa sela u grad neko vrieme tek zapanjen stoji te gleda oko sebe, čudeči se svemu, što oko njega biva; ali do mala zapanjenost prestaje, radja se volja, da i sam prime za posao, probudjuje se vjera u svoju snagu i okretnost i on počinje podražavanjem«. Isto velja o slovenskem slovstvu za časa Janežičevega delovanja; njegov „Slov. Glasnik" je pričal, da je Slovenec »zdrav momak«, samo treba ga je uvesti v mesto med gospodo, pa se bo tudi tam kretal dostojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne zastope; prvikrat so nastopili kakor sovladajoč činitelj. To je vzbudilo veliko navdušenje in — morda prevelike — nade in je vzbudilo Slovence v novo živahno slovstveno delovanje. Stritar je potem Slovence uvedel v mesto, v salon. Navdušenje v prvi dobi od 1860.—1870. l. se vidi posebno v tem, da so pesence zlagali pisatelji, ki so se potem lotili resnobnih strok n. pr. Krek, Kersnik, Leveč, Jurčič, Celestin. Vodstvo je prevzela ljubljanska mladina, kar je popolnem naravno, ker je v slovenskem središču največ duševnega netiva. Mladina je almanahe izdajala sicer tudi drugod, n. pr. Janko Vijanski 1862. leta „Nanos" (Gorica); Ivan Zadravski (Urban)[1]Lado", Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. l. „Slovenska Vila" ki sta jo izdala J. Jurčič in Fr. Marn.

Za uvod Stritarjevemu delovanju in za najodličnejši pojav na polju letnikov nam je smatrati „Mladiko" 1868., katero so izdali Levstik, Jurčič in Stritar. V njenih spisih vezane in nevezane oblike odsevajo uže nazori Stritarjeve struje.

Okolo Stritarjevega „Zvona" so se zbirale odlične pisateljske moči, tako pesniki kakor pripovedniki; večjidel ožji prijatelji urednika samega. Najodličnejša sodelavca sta mu bila na tem polju Levstik in Gregorčič; prvi je pošiljal svoje pesni, opevajoče Koširjevo Franjo, in svoje »Lesnike« med svet, drugi je pozornost vzbujal po svojih prvencih n. pr. »Njega ni«, »Ne tožim«, »Človeka nikar« i. dr. Z večjim ali manjšim uspehom so se mu pridružili L. Pesjakova, Valjavec, Levec, Resman in drugi; zgodovinsko stroko je zastopal F. Šuklje, pripovedno Jurčič (Lipe), prirodoslovno Ogrinec, „Liste iz Rusije" mu je pisal Celestin. Na zadnji strani pravi Stritar „Zvonovim" naročnikom, da so ga napotile bridke izkušnje ustaviti list, da pa z veseljem pozdravi novi list, če kdo ustanovi boljšega, iskreno mladini na srce polagaje izrek: Sveto služimo sveti domovini! Stritar je nastopil za učitelja; na splošno sicer ni povedal ničesar novega, pa v slovenskem jeziku še nikdo ni razlagal tako jasno, kaj in kako je treba pevati. Pesništvo, posebno lirika, se je vidno začelo dvigati iz poprejšnjih ozkih ojnic in se odlikovati po lepi obliki in po raznovrstni vsebini.

Najuspešneje je Stritar vplival po svojih pogovorih; beseda mu teče neprisiljeno kakor žuboreč vrelec, on govori elegantno in vendar jasno in razumljivo za vsakega razsodnega človeka; posamezni sestavki so prave francoske »causerie« v najboljšem pomenu. Kakor je Levstik 1858. leta v »Napakah slovenskega pisanja« razkladal slovniško stran pravilne slovenske pisave in potem v »Martinu Krpanu« pokazal dejanski, kako je treba pisati, tako je Stritar razjasnjeval estetično stran in potem v pesnih in povestih pokazal sam, kako je treba pisati in kaj. Vendar se je izprevidelo, da je središče slovenske zemlje najbolj primerni kraj, kjer bi naj izhajal list, namenjen slovenskemu leposlovju. Z „Ljubljanskim Zvonom" se je storil viden korak naprej 1880. l. Najodličnejši pisatelji, njim na čelu Jurčič, Kersnik in Levec, so se zbrali okolo novega glasila.

Dve pisateljici vztrajno delujeta v tem desetletju na slovstvenem polju, Lujiza Pesjakova in Pavlina Pajkova, obe pesnici in pripovednici, prva v „Zvonu" druga v „Kresu", kateri je znanstveni smoter postavil nad leposlovni in radi tega moral prenehati. Najodličnejši lirski pesnik v tej dobi, Simon Gregorčič, je s svojimi preprostimi, a do srca segajočimi pesnimi očaral slovenski svet. Drugi pesniki, Jos. Cimperman, Funtek, Gestrin in drugi so vso svojo pozornost obrnili na obliko, v kateri je zlasti Funtek mojster; Jos. Cimperman je bil živeča slika, kako je treba prenašati moško bridke udarce usode; obračal se je moško proti pesnikom, ki jadikujejo, pa ne vedó zakaj. Priljubljen pesnik pa Cimperman ne bode pri vsej svoji možatosti. Nadarjenemu Gestrinu se je prehitro pretrgala nit življenja.

Pesniki so si začeli izbirati posamezne stroke na širokem polju svojega delovanja; epiki sta svoje moči posvetila osobito Krilan in Gorazd. V tem, ko se je prvi zamislil v jugoslovanske predmete, je drugi prekoračil »domači plot« zagledavši so v tiste bajne kraje, odkoder prihaja »ex oriente lux« in jo postal pesnik svetovnega obzorja. V lirski in epski poeziji lahko opazujemo posvetno in pobožno strujo; odlikuje se prva, ker le svobodni polet razveže duševne moči.

Lepo se je v desetletju 1880—1890. razvijalo naše slovstvo sploh in leposlovje posebej; oglašale so se mlade, čile in sposobne moči. 1888. l. se je v Ljubljani poleg „Ljubljanskga Zvona" ustanovil še „Dom in Svet", ilustrovan list za leposlovje in znanstvo.

Obe svetovni struji v naziranju življenja, slobodomiselna in konservativna, sta dobili svoji glasili. To dvojno naziranje prešinja naš mali narod v toliki meri, da so si celo vseučiliščniki ustanovili dva lista „Vesno" in „Zoro". Vsak list združuje svoje somišljenike okolo sebe in jih navdušuje za marljivo delovanje in zastopanje svojih nazorov.

Osobito v mnogem številu so se v „Ljubljanskem Zvonu" začeli okolo 1890. l. oglašati nove moči. A. K. Gorjancev v svojem spisu »Slovenačko pjesničtvo u najnovije doba« 1890—98. („Narodna Misao" 1898, št. 6—20) deli dobo od 1890 do danes v dva oddelka a) 1890—93 b) 1894-98. Za svoje svrhe tukaj tej razdelitvi ne sledimo in sicer iz dveh razlogov, prvič, ker se v tej knjigi opisuje delovanje naših leposlovcev samo do 1895. l. in drugič, ker delitev stvarno ni opravičena, kakor se dokaže na primernem mestu. Med novimi močmi navedemo nekatere, n. pr. dr. Robida (Alastor), Mar. Sternadova (Marica II.), Alojzij Peterlin (Batog), Anton Medved (Bistran, Filodem, Dolenjec), Černej (Ilabetov, Framčan, Dravinjski), I. Kolarič, E. Gangl (Rastislav), Mih. Opeka (Stebor, Pr. Novak, Clausus), J. Cankar (Trošan), Fr. Meško (Garmen), I. S., P. L. Mozirski. Izmed treh pesnic „Ljubljanskega Zvona" vztraja še samo Marica Sternadova, Ana pl. Rauscher, bivša učiteljica (Gvetana) in Adamič v Litiji (Tinea, Sava) sta umolknili. Ugodno je na razvoj nekaterih pesnikov na Kranjskem vplival pesnik-trpin Josip Gimperman; Mih. Opeka in Anton Medved sama drage volje imenujeta Gimpermana svojega učitelja. Mladi pisateljski naraščaj pa si je osnoval tudi ožjo zavezo z imenom „Zadruga", čije členi so bili nekateri odličnejši sedanji pisatelji.

V zadnjih petindvajsetih letih se je v slovenskem leposlovju osobito v pesništvu izvršila velika izprememba. Začela se je ta doba s Stritarjevim idealizmom, in sedaj imamo uže zastopnike dekadentstva (Ivan Cankar) in socijalne demokracije (Kristan). Zdrava narava slovenskega naroda gotovo sprejme tisto duševno hrano, ki ji ugaja, in odkloni ono, katere ne more prebaviti. Anton Hribar je še pristaš romantike, dočim so drugi pesniki več ali manj naklonjeni realistični struji, čije neustrašljivi zastopnik in zagovornik je Aškerc, ki izjavlja v pesni »Herkulov kip«:

Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist,
Da vsak realist je res — idealist.

V zadnjih letih opažamo, da se slovenski pesniki radi pečajo z epskim pesništvom, in da si sploh pesniki volijo posebne stroke v pesništvu; vse to bo na veliko korist slovenskemu slovstvu.

Na drugem mestu te knjige se razlaga, zakaj je dramatika v Slovencih še v povojih. Anton Medved si je postavil nalogo, svoje moči posvetiti tej stroki, ker pravi („Ostrovrhar", trapfedija v petih dejanjih, „Dom in Svet" 1894, str. 356.):

Povestnico naš rod ima,
A ne uči se je, ne zna.
Junakov dosti mati Slava
Od gor uralskih do Triglava
Rodila je, — od Visle mej
Do Marice in še naprej.
Sicer od vshoda do zahoda
Povest človeškega zaroda
Junakov, bojev, vede, mest

Vse tudi naša je povest.
Če nekdaj rod naš bil je tlačen,
Zdaj diše prost živi ojačen.
Da mu otmó čast sinov.
Na delo torej, na ledino!
Imamo dolgo zgodovino.
Imamo duševnih močij,
Le krepko voljo Bog nam vlij!

  1. ^ Ivan Urban Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je izdal almanah „Lada" 1864. Njegovi so morda spisi: „Življenjepis Elizabete Kulmadove", „Blisk" (pesenca), „Ljubezen in domovina", „Angel mira", dve noveli. Odlomek iz Romeo in Julia.

III. Pisatelji.[uredi]

a) Lirsko pesništvo.[uredi]

Josip Stritar[1][uredi]

narodivši se 1836. leta v vasici Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču v nekaterih rodbinah (Siegel, Kanitz) služil za domačega učitelja. Potoval je po Nemškem, Francoskem, po Švici in Italijanskem, si s tem razširil obzorje in 1872. l. nastopil profesorsko službo na gimnaziji v Hernalsu, sedaj na Dunaju.

Opomba. Roditelja Stritarjeva — oče Andrej (1799—1864) in Uršula (1797—1855) — sta imela šestero otrok, ki še živé vsi. Najstarejši je Andrej, duhovnik uže trideset let v pokoju in popolnem slep, ki je obhajal letos zlato mašo, Josip je peti otrok; izmed štirih sestri je najmlajša omožena na rojstni hiši — Ana Prijatelj; vse druge sestre so žene trdnih kmetov. Ko je Josip hodil v šolo, je učil v Laščah neki Tekavec, učitelj stare šole brez izpitov. Šolskih zapisnikov iz tadanjih časov ni; morda jih sploh ni bilo, ali so pa pogoreli o požaru 1757. l., ko so pogorele Lašče s šolo vred.

Stritar se je naredil v takem kraju, kjer živi delaven in bister narod; govorica mu je nežna in malo pokvarjena po germanizmih. Ta pokrajina je Slovencem dala tri odličnjake prve vrste: Trubarja, Levstika in Stritarja. Gimnazijca sta Levstik in Stritar čitala srbske narodne pesni, ki so pa mogočneje vplivale na Levstika nego na Stritarja. Kakor Levstik je tudi Stritar začel pesniti uže na gimnaziji; zložil je čveterokitično pesen »Danici«, čije prva kitica slôve:

Mlada hčerka, lepa deva
Matere Slovenije,
Naj ti vila moja speva,
Kar navdaje mi srcé.

Posvečena je bila dijaškemu pisanemu časniku „Daničica" tedniku mladosti Alojzijevišča v pouk in kratek čas, ki ga je 1851. l. urejeval J. Marn. V tem tedniku je objavil še sonete: »Luna«, »Danica«, »Zora«, »Mariji«. Ti soneti so vzbudili tako pozornost, da je Marn zložil sonet: »Pevcu štirih sonetov« v 21. listu „Daničica" prva kitica slôve:

Veselja nam srcé si vplamenila.
Ti lira nova, ki nam lepotije
Nad zvezde, lune, zore si Marije
V Danici tak plameče poslavila.

Ko je bil Stritar na Dunaju hišni učitelj, zbiral je okolo sebe mladeniče, vnete za slovensko slovstvo, v literarni klub, v katerem so mladi pisatelji čitali in vzajemno si ocenjevali svoje spise; mnogo mlajših pisateljev je izšlo iz te šole.

Sodeloval je J. Stritar v „Novicah", v katerih je v lepi pesmici oplakal smrt Josipine Turnogradske; v zadnjih zvezkih Janežičevega „Slov. Glasnika", v katerem je pokazal, da se bliža nova smer v slovenskem slovstvu; izdal je z Jurčičem vred Prešerna. V tej izdaji je Fr. Levstik svojevoljno prenaredil besedilo Prešernovih pesnij, Stritar pa je spisal jako lep uvod.

Dve leti pozneje izdala in založila sta Stritar in Jurčič „Mladiko" ki ima Stritarjeve proizvode v vezani in nevezani besedi, 1869. l. pa je izdal „Pesni".

Ta leta je pisateljeval tako marljivo, da je skoro sam napisal prvi tečaj lista, ki ga je 1870. l. izdal z naslovom „Zvon", Nastopil je v raznovrstnih strokah leposlovja; med pesnimi se odlikujeta »V solzni dolini«, »Na Jenkovem grobu« in »Regulovo slovo«.

Upor proti njegovemu »Zorinu«, razne sitnosti z upravo „Zvonovo" in morda varane nade, ki jih je stavil na Levstika, so ga napotile, da je ustavil „Zvon". Vendar ni mirovalo njegovo pero, nego je izdal »Dunajske sonete«, v katerih med drugim biča tedanje slovenske razmere:

Vnema se hrup. Kaj hoče ta hrup, srdito kričanje?
Vidim li dobro? — Prepir, divji med brati prepir!
Grde besede leté, sramotne, na desno, na levo.
Obrekovanje, laži, psovke, grdenje vse vprek!
Vname se boj, sramoten tepež, oj kako orožje!
Kamenje, blato in gnoj, palica, peska v oči!
Bratje zaslepljeni, mir! Tako li se materi služi?

Živo gibanje, ki se je začelo med slovanskimi plemeni na balkanskem polotoku, in bogato gradivo, ki je je Stritarju nakopičil lastni duševni razvitek, pripravilo ga je do tega, da je 1876. leta zopet oživil „Zvon" in mu dal geslo: Za dom, svobodo in resnico. Dobil je novih sotrudnikov; četrti in peti letnik sta prinašala slike, 1880. l. je ustanovil „Zvon".

L. 1886 — 1888. je Kleinmayr v Ljubljani izdal Stritarjeve spise v šestih zvezkih; I. zvezek obsega pesni, II. in III. pripovedne, IV. prizorne, V. poučne, VI. razne spise.

  1. ^ Boris Miranu, Ltp. Slov. Alat. 1871. — Dr. J. Tavčar, O Boris Miranu, Sl. Nar. 1875, 283—286. — L. Pesjakova, Lj. Zv. 1883. — Stritarjeva slavnost na Dunaju, Ljublj. Zvon 1886. — J. Marn, Sl. 1886, 126. — Dr. Fr. Celcstin, Slov. 1887. — M. A. Lamurskij - Celestin, Iz poezij Stritarja, Slov. Svet 1894. — Gregor Samec, Stritarju o 60 letnici. - Fr. Govekar, Stritar in nova literarna struja, Ed. 1898, 7—9. - Dr. M. Murko, Jihoslovane, Ottuv Slovnik naučny XIII, str. 418—419.
Stritar pesnik.[uredi]

Stritar je velik prijatelj na ravi: njegovim pesnim na čelu stoji slavospev »Priredi«, ki ga navdušuje takó, da:

»Srcé prepolno duška ne dobiva.«

Želi si pesnik lepe pomladi, potem pojde rad odtod (Hrepenenje po pomladi), samo v spomladnem času bi se ne ločil rad od sveta. (Spomladi le nikar!) Primeri še pesni: »V zimi pomlad«, »Spomlad v gozdu«, »Pomlad in deklica«, »Zopet pomlad«.

Izmed treh pesnij o jeseni[1] se odlikuje prva po lepi pesniški obliki in kratkem, jedrnatem zlogu; v zadnji (»Jesenske misli«) je zlog preveč prozaičen, n. pr. Jesen, jesen je, solnce več ne greje; gorje, gorjé ti, ki si srečen! Oblaki zbirajo, gosté, temné se; isti izrazi ali istoznačni se preveč kupičijo.

Tudi je zabredel v tej pesni v črne misli:

Čemu li človek se na svet rodi,
Da kakor rosna kaplja v solncu mine?

Splošna ljubezen ali naklonjenost do revnega zemljanaj more se posamezni osebi nasproti povzdigniti do najvišje stopin je, do iskrene ljubezni. Tudi to ljubezen opeva Stritar v dovršenih pesnih; ta ljubezen mu povzročuje največje veselje, pa tudi muko; prava ljubezen je vsemogočna:

Ljubezni gospoji vse je pokorno,
Življenje, zelenje in pisani cvet.

Sel do drage mu je »Oblaček«, po katerem jo pozdravlja. Ljubil je brezuspešno; v svoji velikodušnosti privošči srečo drugemu:

On, ki človeška srca sodi,
Vé, žale misli v srcu mojem ni;
Ti srečna, s taboj srečen bodi
On, ki ti zanj srcé gori.

Najlepši spomenik ljubezni je spletel v sonetnem vencu »Slovo«. Poslavlja se od drage, ker se ne da izprositi ljubezen, vendar svoji ljubljenki ne reče žal besede, kajti sam si je kriv svoje nesreče, samo v pesnih hoče razodeti svoje gorjé. Prave ljubezni ni med ljudmi, zato v naravi išče zdravila, pa zastonj; ker ga torej zapušča vse, reče dragi:

Rokó podaj, ter zdrava mi ostani.

Po »Lastovki« pozdravlja znane glave slovenskih gôrá, katere vedno ljubi, dasi se mu je izpremenilo lice; uže radi tega moramo ljubiti domovino, ker mora prenašati toliko preziranja in trpljenja. Nekaj so si Slovani sami krivi svoje nezgode, ker so nezložni; zato si zapamti vsak Sloven:

Brez dela, truda, bratje, ni uspeha.

Torej:

Na dan, Slovan! Slovanska ti mladina!
Najlepše delo čaka te: na dan!

Do slovenske mladine se obrača, proseč jo, naj goji bratoljubje trdno je pesnik prepričan, da bo prihodnjost ugodna Slovanom.

Ko so Slovani, stokajoči pod turškim jarmom, začeli se osvobajati in jim je vsak pošten človekoljub želel ugodnega uspeha, je Stritar na novo obudil svoj „Zvon" in se je pridružil onim pesnikom, ki so v navdušenih umotvorih opevali slavne čine hrabrih Hercegovcev, Bošnjakov in Bolgarov; zložil je Stritar venec krasnih pesnij z naslovom „Raja"; izmed teh se odlikujeta »Junak in lastovka« ter »Prisega«; pesni »Srbiji«, »Junakova smrt«, »Stara Bolgarka« nam rišejo posamezne slike iz tega ljutega boja v taki realnosti, da nas spominjajo Vereščaginovih slik. »Stare Bolgarke«  nas spominjajo Krilanove slike iz bolgarskega bojišča. »Bojna pesen«  pa je pregostobesedna; »Ranjeni vojak« ne ugaja popolnem, ker se pripisujejo vojaku misli, ki jih ne more gojiti v svojem položaju. Boji na balkanskem polotoku so tudi predmet naslednjim pesnim: »Pesem srbskega slepca«, »Srbiji«, »Mir«, »Na Silvestrov večer 1877«. To priliko porablja pesnik, da se obrača k mladini s temi izpodbujevalnimi besedami:

v prihodnjost se oziraj, ti mladina,
Naš čas mineva, bliža čas se tvoj,
Nad vse ti sveta bodi domovina
Za nje pravice boja se ne boj!
Um naj povsod dejanje tvoje vodi.
Vodnik pa umu blago srce bodi!

Stritar je največji častilec Prešerna in je o njegovih pesnih napisal v Jurčič-Stritarjevi izdaji najtemeljitejšo oceno Prešernovih poezij; on ima največje zasluge, da so se Slovenci v zadnjih letih živeje začeli zanimati za svojega največjega pesnika.

L. 1872. 15. septembra se ]e obhajala slovesnost na Prešernovem domu v Vrbi, kateri je posvetil pesen „Na Prešernovem domu", zloživši hkrati „Pozdrav Prešernovim častilcem, zbranim v Vrbi 15. septembra 1872". Izmed teh dveh se odlikuje prva po lepih mislih in jedrnatih besedah. V drugi pesni ne ugaja spomin na prepir, da „vsem sladka pesem ni srcá genila"; taki spomini grene somišljenikom slavnostne trenotke, nasprotnikov pa ne izpreobrnejo. Izborni sta pesni „Preširnova oporoka" pa „Sreča, poezija in Preširen"[2]; ta dokazuje staro resnico, da se imajo veliki pesniki bojevati z bridkimi nezgodami v življenju, da je njih pot skozi življenje trnjeva, a — slavna.

Druge vrste pesni so „Preširnov god v ,Eliziji'" in „Preširnova pisma iz ,Elizija'". V prvi popisuje humoristično, da počaste tam na „unem sveti" našega prvaka Vodnik, Trubar, Cojz, Linhart, Čop, Kopitar, Metelko, pridejo pa tudi Homer, Goethe in Petrarka izkazovat mu zasluženo slavo.

„Ta nebeški pevec, ki je prišel med svoje, pa oni ga niso poznali, bil mi je, kakor veš, vedno zvest tovariš, rekel bi, od mojih otročjih let do današnjega dne." (Zorin.)

Ob neki drugi priliki je omenil Stritar, da mu rojaki redko kedaj dajo priliko, da bi jih hvalil, vendar je zložil dvema visokospoštovanima rojakoma v spomin pesni, namreč Janežiču, katerega je visoko čislal radi skromnega, tihega dela, in Jurčiču, o katerem poje:

Tvoj duh nam stvaril je podobe jasne;
Kedo jih med Slovenci ne pozna
In ljubi? —

V „Dunajskih elegijah" šiba slabosti v narodnem življenju svojih rojakov obžalujoč, da marsikateri nadobuden slovenski mladenič ni izpolnil nad, ki jih je stavil nanj; da pisatelji silo delajo lepemu slovenskemu jeziku; obrača pa se tudi črez meje ozke domovine, graja diplomate, graja neslogo med Hrvati in Srbi.

Avstrijsko rodoljubje izraža v pesnih: „Cesarju svojemu Slovenija" ob prihodu imperatorja Frana Josipa v Ljubljano, in „Rudolfu in Štefaniji Slovenija."

Odlomka „Medeja" in „Regulovo slovo" sta po obliki in vsebini dovršena proizvoda; upor revnih stanov proti brezsrčnosti in objestnosti bogatašev izražata „Nosan" in „Pisarjev sin", sliki iz velikomestnega življenja. Pesniške proizvode zaključuje »Slovanska pesem«:

Kjer se zbirajo Slovani,
I na tujem so doma,
Ko donijo glasi znani
Od srca jim do srca.

Dóni pesem, brate druži,
Domovini vsak naj služi
Kogar tvoja moč budi,
Oj, slovanska pesem ti!

Izdavši svoje spise v šestih zvezkih je Stritar molčal, dokler ga ni uredništvo „Ljubljanskega Zvona" zvabilo med svoje delavce. V „Lj. Zvonu" 1894 nahajamo pesni „Glavan" in „Po pogrebu"; obe kažeta, kako globoko mu v srce sega beda v nižjih slojih človeške družbe. „Glavan", iz vojske domov prišedši, telesno pohabljen zastonj brata prosi gostoljubne strehe ter mu v jezi zažge hišo; krivde ne more tajiti, samo opravičuje se:

Gospôdo hočem malo poučiti,
Kako težko je včasi pošten biti.

Drug revež jadikuje „Po pogrebu", da mu je smrt vzela drago družico in jedinega sina, katerih pa za časa njihovega življenja ni znal ceniti primerno. Pri sedmini reče zbranim pogrebcem:

Ljudje, potrpljenje imejte z mano!
Na zdravje! Bog živi družbo zbrano!

Tu se spominjamo Kersnikove slike „Kmetska smrt" pa tudi Stritarjeve pesni »Nosan".

Ljubljanski potres mu je bil povod, da je zložil pesni: „Po konci glave":[3]

Ne dajmo se! stojimo hrabro v boji,
Pogum, na delo spet, rojaki moji!

in „Slovenska Lizbona":

In zdaj so se zaklela še nebesa,
Slovenec, zoper tebe siromaka.

To pesen je prevel tudi v nemški jezik[4]; prevedla se je na hrvatski[5] in češki jezik.[6] Dodal je tema pesnima s srčno krvjo pisan sestavek Dies irae, dies illa![7] v katerem omenja Rimljanov po strašni bitki pri Kanah; završuje ga z besedami: „Slovenci nismo Rimljani, vendar ne obupamo tudi mi."

Stritar-pesnik zaslužuje po lahkoti svojih izrazov, po blagoglasnem zlogu in po mnogovrstnosti predmetov najodličnejše mesto med novejšimi pesniki. Zlagam se z Murkom, da Stritar gledé na moč čuta ne dosega Prešerna in Jenka, ne zlagam se pa v tem, da bi to bila romantika, če Slovani ustanove novo dôbo v razvitku in napredku človeštva: to je naravni tok zgodovine. Svoje čute sta Prešern in Jenko javljala silneje, ker se je njujno mišljenje bolj osredotočilo v njuni usodi; Stritar se je vzdignil na širše občečloveško obzorje. S Prešernom se zlaga v tem, da zahteva od Slovanov, naj bodo plemeniti, s svojim učencem Gregorčičem pa v tem, da jima je srce vodilna moč. Opomniti pa je, da je Stritar Gregorčiču učitelj bolj v obliki nego v vsebini, kar povdarja Gregorčič sam. Stritar je iz slovenščine odpravil apostrof in ji na ta način v visoki meri ogladil obliko. Stritar biča z ostrim sarkazmom nedostatke v javnem življenju in na slovstvenem polju, pa se na drugi strani ljubko pogovarja z deco, saj je velik prijatelj nežni mladini. To je pokazal s svojim delom „Pod lipo", ki je je izdala Družba sv. Mohorja. Ta spis nas spominja romana „Gospod Mirodolski". Jako so pripravne za petje popotne pesni, v katerih nas v lahkotnih stihih živo prestavlja v one kraje, skoz katere je potoval.

  1. ^ Zbrani spisi I. 41, 49, 112.
  2. ^ Zvon 1877.
  3. ^ Lj. Zv.1895.
  4. ^ Neue Freie Presse 1895, dné 24. aprila.
  5. ^ „Hrvatska" z dné 29. aprila 1895.
  6. ^ „Vestnik" od 11. maja 1895.
  7. ^ Lj. Zv. 1895.
Stritar pripovednik.[uredi]

Kako ljubi Stritar temeljni sloj slovenskega naroda, se razvidi iz tega, da se vse njegove povesti razun „Zorina" vrše na kmetih:

Svetinova Metka." Lepo kmetsko dekle, zaljubivši se v sina bližnjega grajščaka, zametuje poštene ponudbe grajskega lovca. Mladi grajščak, vseučiliščnik, si je izbral v velikem mestu bogato nevesto v neizmerno žalost Metki, katero tolaži neka čudna zasebnica Marijana.

Zorin" (Zvon 1870.), njegov prijatelj in privrženec Rousseau-ja in Heineja,je odpotoval v Pariz, ogledovat dela umetnosti v Louvre-u in opažat narod francoski; on je vnet za vse človeštvo, pa tudi bolan na svetožalju. V Parizu slučajno najde dekle, rejenko svojega soseda, s katero je v otročjih letihudoma v rojstnem kraju pasel živino. V krasno devo razcvela rejenka — hči francoskega konzula v Trstu, — je zaročena; njen oče ga prosi, naj odpotuje in naj ne kali miru mlademu dekletu. On se žrtvuje in odpotuje v domovino — na Bled — umirat.

O Zorinu pravi Stritar sam: »Ne stavim ga mladini v posnemanje, ravno nasproti. V izgled vam bodi njegovo blago srce, njegova goreča ljubezen, s katero je obsezal vse trpeče človeštvo, a pazimo se njegovih zmot izvirajočih iz prečutečega srca; pokazal nam je, kam peljejo. Hudo bi mi bilo, ako bi me kdo krivo razumel, a sedaj je prepozno. Um in srce bodita v lepi zvezi. Izvoli naj si vsak svoj krog, ne preozek, ne preširok; v njem naj dela zase, za svoje brate, po svoji moči, po svojem prepričanju in gotovo dopolni svojo dolžnost.« Nedavno je rekel Stritar, da je Zorin on sam v mladih letih. Pisan je Zorin v listih; prevedel ga je Selak na nemški jezik v „Politiki" 1880.

Gospod Mirodolski" (Zvon 1876), upokojeni profesor, se je nastanil v Tihem dolu. Vdovec je z dvema hčerama. Zoro in Bredo. Zora je zaročena Radovanu, sinu uboge vdove, ki ima blizu hiše gospoda Mirodolskega svojo skromno hišico. Uprav je Radovan dovršil vseučiliščne nauke in se mu je preseliti v mesto v učiteljsko službovanje.

Na vzhodni strani Tihega dola naselila se je lepa in bogata gospa Jarinova; tja večkrat zahaja Mirodolski z Radovanom; pride pa tja tudi gospe Jarinove sestranec Edvin, lep in lahkoživ mladenič. Kmalu Edvin neizkušeno Zoro pridobi zase, ker je šele sedaj spoznala, da le spoštuje Radovana, in pobegne z Edvinom. Radovan oboli, in Breda mu pazno streže.

V Mirnem dolu se sedaj naseli tuga. Zora pa vendar spozna svojo zmoto, a se ne upa takoj vrniti domov; živi v oddaljenem kraju in koprni po očetovem domu. Na sveti večer se približa očetovi hiši, a dolgo ne upa vstopiti. Bredino roko prepusti Radovanu, češ da ga ona ni vredna. Edvin je našel smrt v dvoboju na Francoskem in je izjavil še pred smrtjo, da je Zora popolnem nedolžna.

V tej povesti je pisatelj storil velik korak naprej; osobe, ki tu nastopajo, so v resnici realni ljudje. Blagodejno vpliva na čitatelja posebno Mirodolski, ki je po zaslužnem delovanju šel v zasluženi pokoj in si napravil mali raj za stare dni. Mirodolski je Stritar sam.

Različna značaja obeh sester sta jasno narisana; Breda je mile, pohlevne narave, rojena za skromno gospodinjstvo, Zorka je previsoko odgojena za uradniške razmere. Primerniše bi bilo, da njen ženin ni tudi profesor, kakor njen oče, da je n. pr. jurist ali medicinec, inače je preveč profesorstva skupaj. Radovan je prava slika slovenskega profesorja, ki je iz siromašnih razmer po zmožnosti in vztrajnosti prišel do skromnega kruha; ljubil je iskreno in odkritosrčno svojo Zorko. — Gospa Jarinova je pravi prototip iz tako zvanih finih krogov, kjer je doma mnogo besedij, pa malo srca. — Roman „Mirodolski" je Zamejski (Ivan Trnko) prevel na italjanski jezik v videmskem časniku „Il Cittadino Italiano" 1886. z naslovom: „Il Signor Valpacifico".

Rosana." (Zvon 1877.) V samotni trg Zalesje je prišla ob času velikega sejma čudna družba z velikim, hišici podobnim vozom in si je z raz nimi predstavami služila svoj borni kruhek. V tej družbi se je odlikovala mlada lepa deklica, s katero je kruto ravnal vodja, ker utrujena ni mogla več izvrševati vratolomnih plesov na vrvi. Sedaj je stopil iz občinstva bogati Skalar, rešil za pest denarja deklico in na svojem domu lepo skrbel zanjo, dokler revše ni okrevalo. Iz listov, ki jih je imela Rosana s seboj, posnel je Skalar, da je Rosana njegova hči, in da je on po nedolžnem zapodil svojo ženo. Vodjin sin Marko, zaljubljen v Rosano, je zapustil svojega očeta, v bližini Skalarje vega gradu iskal službe in se skušal približati svoji dragi; to se mu je posrečilo. Na Skalarjevem gradu je bilo potem veselo gostovanje; Skalar se je zopet začel veseliti življenja.

V povesti nastopi še stari veseljak Jelenko, ki ni v nobeni pravi zvezi s povestjo, in o katerem pisatelj sam pravi, da ima mnogo skrivnostnega na sebi; zakaj, tega ni zvedeti.

Sodnikovi." (Zvon 1878.) Glavno ulogo igra kmečki bahač Sodnik. Svest si svojega „blagoimetja" rad zahaja med „kartaše", kamor ga zavaja njegov zapeljivcc Nosan. Sodnikovo premoženje gineva in gineva. V tem žalostnem povslu pomaga mu tudi »sin Valentin, ki je na vseučilišču. Na drugi strani vidimo marljivo in blago mučenico, Sodnikovo ženo, in drugega njenega sina, skromnega in delavnega Matijo, ki ljubi hčer drvarja Seljana, zalo Jerico. Trdosrčni Sodnik, zvedevši o tej nežni stvari, zapodi sina od hiše, ker noče priti v rodbinsko zvezo z drvarjem.

V tem ko se vedno zmanjšuje Sodniku imetje, našli so železno rudo, ustanovili akcijsko društvo, kateremu je pristopil tudi Sodnik; društvo je propalo, Sodnik se je oklenil Zaplatnika, ponarejalca denarja; tega so zasačili in ustrelili, Sodnik pa je šel v samovoljno smrt.

Mrzli in trdosrčni bahač se nikomur ne omili, on nima nobene lepe lastnosti, da bi se nam prikupil, in zaradi tega nas je njegova tragična usoda malo ganila.

Celestin piše v „Slovanu" 1877: „Marsikaj podobnega se je obravnavalo pred sodišči: vse to je lahko mogoče. Jaz pa mislim, da se taki dogodki vršé le bolj po mestih, ne pa po Slovenskem na kmetih, in vendar se vrši povest na Slovenskem.

Hudi stric." („Zvon" 1880) Andrej Pečnik, osoren in premožen mož, se je sprl s svojo sestro, ker je vzela v zakon revnega moža. Sin te sestre je prišel k njemu iskat službe, se po svoji pridnosti prikupil dobrosrčni Pečnikovki, katera je pregovorila moža, da se je zopet sprijaznil s sestro. — Na kmetih v malih razmerah je pač neverjetno, da bi Pečnikovka nič ne bila vedela o sestri svojega moža.

Tri povesti: „Priletnega samca sveti večer", „Mož z mačico" in „Odpusti" javljajo, kako visoko ceni pesnik lepo družbinsko življenje, ki prihaja na vidik osobito o velikih praznikih.

V „Ljubljanskem Zvonu" 1893 je Stritar objavil novelo v stihih „Olga".

Prizorni spisi.[uredi]

Večina teh prizorov nam predstavlja pojave iz socijalizma, ki pa za nas Slovence nima tako pereče važnosti v tein obziru kakor v velikih mestih. Zorko je podoba iz dijaškega življenja, ki je poprek risan resnično, samo rabil je Stritar slučajnosti v preveliki meri. Zorko toži v svoji bedi nad usodo, ki si jo je pa zakrivil sam, ker je živel prelahkomiselno. Po svojem stricu je podedoval lepo premoženje, ki je je pa tudi delil s prijatelji.

Nahajajo se gotovo dijaki, ki ne poznajo vrednosti denarja; da bi pa kak slovenski dijak zapravil dvojno premoženje, predno bi prišel do stalnega kruha, je neverjetno; da bi pa dekle v sedanjih časih takega človeka vzelo v zakon, dozdeva se mi še bolj neverjetno.

Oderuh" in „Najemnina" predstavljata žalostne slike iz vsakdanjega življenja. Kmet Gregor se je zadolžil pri nekem oderuhu, ki je zahteval neizmerne obresti. Dan poprej, nego bi mu imeli prodati hišo, prišel je krošnjar Kalan, kateremu je še otroku Gregorjev oče izkazal precejšnjo dobroto, in je revnemu Gregorju podaril 800 gld., da se ta iznebi oderuha; Kalan si je v Gregorjevi hiši izgovoril kotiček za stare dni.

Prizor „Nejemnina" nam predočuje značajno Malko, ki mater in brata živi s šivanem; gospodar hoče iz hiše iztirati revne ljudi in ponuja 800 gld Malki, da bi mu bila prijaznejša. Rešila jih je potem poštena pomoč. V velikih mestih se godč gotovo take trdosrčnosti.

V kmečki rodbini so odgojevali „Rejenko" v katero se je zaljubil domači sin, oče pa je rejenko iz hiše izpodil. Prišla pa je bogata gospa v vas — prava mati Marjetina — in kupila grajščino ter privolila v možitev.

- Da je kupila grajščino, je gotovo, pretirano, bolj verjetna bi bila večja kmetija.

Če pride vojak, ki ima ženo in otroke, z zdravimi udi domov „Is Bosne" se mu ne bode ljubilo našemiti se in izkušati svojo soprogo, nego kar naravnost poteče z jasnim obrazom v zavičaj svoje rodbine.

Prizori: „Pismo", „Otročji basar", „Pri večerji", „Klara" imajo premalostno vsebino; „Apostrof" in „Ljubesen" sta literano-satirična prizora, v katerih se obrača proti Pajku, kije Stritarja imenoval slovenskega Lessinga. Izprijenost velikomestnih rodbinskih razmer kaže slika „Na velikem pošaru". Oče in po veselicah hrepeneča mačeha sta poginila v požaru velikega gledališča na Dunaju (Ringtheater), Jerica, Pavle in stara mati žalujejo po izgubi. Neka žena, ki se je rešila iz požara s svojim možem, postala je sirotam in stari materi blaga zaščitnica.

Da se poboljšata pijanec in zapravljivec, skušal je dokazati v prizorih „Zapravljivec" in „Očetov god". Stritar, prijatelj mladini, pripisuje otročjemu vplivu pač preveliko moč. Sliki dveh hrabrih žensk nam podaje v prizorih „Kosana" in „Pravo junaštvo." Stritar je dobro poznal veliko važnost dobrih gledališčnih iger za narodovo vzgojo in je tudi povedal svoje mnenje o tej stvari, ko je kranjski deželni odbor razpisal nagrado v tem smislu. Za velika dela v tej stroki naše razmere še niso bile ugodne takrat, ko je Stritar pisal te prizore; zato je spisal te krajše prizore, ki bi se mogli igrati tudi v malih čitalnicah.

Stritar estetik.[uredi]

Literarni pogovori. Glasi po preosnovi slovenske pisave so se začeli javljati uže v Bleiweisovi dôbi. I. Trdina,[1] Levstik, dr. Krek in drugi so izražali svoje mnenje. Njim se je v pravem času pridružil Stritar v „Slovenskem Glasniku" 1867 s prašanjem:

„Česa je treba našim pesnikom?" in 1868. leta s »Kritičnimi pismi« I— III.

Pesnik mora — tako pravi Stritar — pred vsem dobro p oznati svoj jezik , poznati pa mora tudi človeško življenje, človeško srce, nad vse pa mora imeti — zdravo pamet. Takoj v prvem letniku svojega „Zvona" (1870) je nadaljeval svoje pouke v Literarnih pogovorih, povdarjaje, da je „Zvon" naslednik „Glasniku", da pa ni zvonček za otroke, nego za odraslo mladino, kateri je treba kazati svet, »kakršen je in kakoršen bi moral biti«.

V nadaljnih pogovorih opisuje S. Jenka in F. Levstika, razklada namen, gledališča, z ozirom na razpis nagrade gledališčnim igram, katerim snov naj bi bila vzeta iz slovenske ali slovanske povestnice. Nato se obrača zopet k namenom „Zvonovim"; eden izmed teh je vzbujati mlade pisateljske moči, ki pa vse premalo gledajo na obliko, kaže pri tem na moža rojaka, ki morda semtertja malo pregloboko „reže", za „katerim že gre večina naših pisateljev". Nato podaje slovenskim pesnikom nekaj naukov o rimah, priporoča italijanske pesnike in Bodenstedtovega Mirza Schaffy-ja pa tudi slovenske narodne pesmi[2], katere bi se naj zbrale, predno izginejo.

„Poezija je gospa, ki nikomur ne služi, niti najvišjemu gospodu ne"[3]. Stritar se pridružuje tistim krasnoslovcem, ki trdé da je umetnost sama sebi namen. Temu pravilu ne moremo pritrditi popolnem; ona v tugi in v veselju spremlja človeka, ona nam tolmači vse, kar je drago in plemenito, nas povzdiguje nad zemeljske reve in težave, ne da bi nas poučevala (didaktična poezija), ne da bi bila sama sredstvo za versko prepričanje.

Upor „Daničin" je prisilil „Zvonovega" urednika, da je v dveh številkah odgovoril „Danici" (Priklada 3. in 4. listu „Zvona").

Literarne pogovore je nadaljeval v „Zvonu" 1876 in govoril najpoprej o svojem pesniškem delovanju, povdarjaje to, da sta ga v vsem vodili samo nesebičnost in poštenost. Literarne pogovore je potem nadaljeval spis r.Zora". Celestin pravi („Slovan" 1887, 57), da je Stritar po pravici grajal to dejstvo, da se v šolah učimo marsičesa, kar je potrebno in nepotrebno, samo življenja se ne učimo. Opravičena je Stritarjeva zahteva, da je treba od tal zidati novo poslopje slovenskega slovstva; za preprosti narod je treba skrbeti najprej. V „Zvonu" 1877 izpregovorivši o Jurčiču se je dotaknil važnega vprašanja: „Kaj je slovensko?" Odgovor: „Slovensko" ni mešanica iz raznih slovanskih narečij. „Kaj je slovansko?" Odgovor: „Slovanska plemenitost"; Stritarju bo slovanska doba „doba miru in bratovske ljubezni".

Lirskemu pesniku je neizogibno potreben krepki čut, in ta izrek Stritarju daje povod govoriti o važnem predmetu, o takozvanem svetožalju; on je brani, češ, na svetu je več zla nego veselja; povdarja tudi, da so najodličnejši pesniki bili tudi teh nazorov. Veliki pesniki so daleko presegali svoje sodobnike in globoko čutili razliko med seboj in ostalim svetom; naravno je torej, da se jim je zdel svet prazen in otožen. Za ogromno množico ostalih človeških bitij pa ta čut žalobe in praznote ni opravičen; zato se veliki pesniki tudi ne morejo navajati v dokaz, da je opravičeno svetožalje.

Nasproti pa moramo reči, da Stritar sam tega svetožalja ni razumeval tako, kakor se mu je očitalo, in se temu čutilu tudi ni udal ves čas svojega življenja.

To svetožalje zapažamo v pesnih in baladah v „Mladiki" (1868). Tak bolnik na srcu je tudi Zorin {„Zvon" 1870). Ta žalostni nazor o življenju se nahaja tudi v raznih pesnih, n. pr.

Vse ničevo, vse otlo, puhle pene,
Le prazna paša srca in očij. („Nasaj")
Svet mi ves neskončna je puščava,
S trnjem so posuta vsa mi pota („Sirota")
Kedor v tej solzni je dolini raja,
Gotov trpljenja del mu je prisojen. („Prijatelju")

(Primeri še druge pesni, n. pr. „Srcu", „Žalost".)

Stritar sam je napovedal boj sentimentalnosti, onemu stanju med boleznijo in zdravjem, ob katerem bolehajo mladi ljudje, ki v življenju še niso izpoznali trpljenja.

Stritarjevo svetožalje ni imelo namena čitatelje navajati v brezplodno modrovanje in nedelavnost, tudi ne v brezup in brezverstvo, niti v Schoppenhauerjev pesimizen, katerega gotovo takrat še poznal ni, ko je imel utrjene svoje nazore o pomenu življenja; saj to potrjuje sam (»Zbrani spisi« V).

Ko je Stritar na široko označil vpliv vedno bolj se razvijajočega prirodoznanstva, je navedel Moleschotta v dokaz, da temeljito znanje te stroke ne pohujšuje človeka, kajti omenjenega prirodoslovca odlikuje navdušeni boj za pravico in resnico in ognjevita ljubezen do človeštva. Kdo bi tu ne mislil na pesnika Stritarja samega? Saj je svojim pesnim na čelo postavil slavospev:

Prirodi.
Oj stvarnica! usliši moje želje:
Srce mi drugo v prša mlada stvari,
Če ne pa petja sladki dar podari.

Neštevilni so pesnikovi nauki, da naj človek povzdigne misli in srce k višavam, kjer biva Vsemogočni; mladino nagovarja, naj si blaži srce, naj se varuje sovraštva in razpora, hinavstva, laži, nezvestobe. („Mladini.") Osobito značilne so besede:

K vam podobe uzome
Resnice svete ve, moj duh hiti;
K vam, kjer vse sile rade so pokorne
Lepoti večni, meni se mudi.
V deželo, kjer ljubezen je kraljica,
Kjer solza bledega ne moči lica. („Nasaj").
Domačega tu doli ni mu sêla,
Kjer hrepenenje ročno si uteši. {„Kje si, miru obljubljena dežela")
Kar podlo je, ne misli in ne stori.
Nesreči usmiljenje, krivici strah! („Rojakom")

i. d. i. d. Vse te nauke lahko podpiše vestni rimsko-katoliški duhovnik; razlagati posamezne cerkvene zapovedi pa je naloga duhovnika, ne pa posvetnjaka. 1895. l. se je Stritar zopet oglasil v „Ljubljanskem Zvonu" z „Dunajskimi pismi", v katerih se raduje lepega napredka v slovenskem slovstvu; nagovarja slovenske pisatelje, naj pišejo za „Mohorjevo družbo". V socijalnih vprašanjih se drži načela: »Kdor hoče delati, imej tudi kaj jesti." V „Slov. Glasnika" 1868. l. priznava, da prihaja nova doba v slovenskem slovstvu; istotako kaže 1894. leta v „Ljubljanskem Zvonu" na „Nova pota"; Stritar se upira golemu naturalizmu. Slovenskim vseučiliščnikom, ki so slavili njegovo šestdesetletnico, je zapel:

Na delo torej, nič prepira!
Če eden zida, drug podira,
Kako bo hiša stala kdáj?
Pisatelj stare, nove „struje", —
Če nas pretresa, povzdiguje,
Tolaži, blaži nas — veljáj!

Stritarje evropski zapadnjak v slovenski obliki; na njega naslanjajo se so nam nastopili pripovedniki, ki se prelagajo v tuje jezike; od Stritarja sem smo mi vstopili gledé slovstva jednakopravno v vrsto drugih večjih kulturnih narodov, on nas je uvedel v svetovno slovstvo.

Kar se tiče Stritarjevega jezika v nevezani besedi, je pravilen in blagoglasen zlog je naraven in na laž postavlja tisto staro pravilo, da mora slovenska beseda teči v kratkih samostojnih stavkih. Leposlovniki imajo sploh lepši zlog od jezikoslovcev, katerih mišljenje se peča bolj s posameznimi besedami in izrazi. Stritar je povzdignil slovensko besedo do one odbranosti, katera pristoja — salonu.

Stritar je mož svetovne omike in dobro poučen v slovstvih starih klasičnih in novejših narodov, zlasti Nemcev in Francozov; on ima zdravo estetično sodbo in nežen ukus; hitro presodi pisatelja in ga oceni s kratkimi besedami. Narava mu je podelila dar lahke francoske konverzacije, da človeka očara s spretnostjo v izraževanju svojih mislij. Stritarju se ne more nobeden slovenski pisatelj primerjati glede na obsežnost in raznovrstnost tvarin: zlagal je pesni najrazličnejših smerij, pisal novele, romane, igrokaze, kritične ocene in estetične razprave; on je satirik v vezani in nevezani besedi, on priporoča, naj Slovenci rabijo lepa slovanska imena. On je Slovan v pomenu zahodne kulture, češki, poljski in zlasti ruski beletristi so mu ostali bolj tuji.

Tu se spominjamo besed v »Zorinu«: »O, sanjal sem lepe sanje, in središče teh sanj si bil ti — sedaj smem govoriti — sanjal sem, da nam bodeš ti mož, ki ga potrebujemo, kateri, videč, da je ljudstvo lačno, ne bode dajal kamena onim, kateri prosijo kruha; ki bode z besedo in dejanjem svojim bratom kazal pot, po katerem se bodo bližali bolj in bolj dušnemu in telesnemu blagostanju. Resnice nam je treba in bratovske ljubezni. Kdo je gorel za resnico, kakor ti? Kdo je ljubil svoje brate z vsem svojim srcem, kakor ti?« 

Opravičen je slavospev, ki gaje Stritarju ob njegovi 60 letnici zložil Gregor Samec, kjer poje mej drugim:

Življenje tvoje lep je del
Književne naše zgodovine —
Budi vesele nam spomine,
In čut budi nam nevesel.
Ko tvojih strun so glasi prvi
Po našem svetu zazveneli.

Netili ogenj so nam v krvi,
Budili srca, duše greli,
Navdušenja zažgali žar
Za vse, kar je lepo in pravo.
Za doma čast, za njega slavo
In za slovensko sveto stvar!

Lujisa Pesjahovka, rojena v Ljubljani 12. junija 1828. leta, umrla 31. marcija 1898. l., hči odvetnika dr. Crobatha in Josipine Brugnack, rojene Poljakinje, se je 1848. l. omožila s trgovcem Simonom Pesjakom v Ljubljani. Sama pripoveduje v sestavku „Iz mojega detinstva"[4], da so trije veleumi vplivali na njeno usodo. Prvi je bil Fr. Prešem, koncipijent v pisarni njenega očeta. On ji je zložil prve kitice ali stike, katere je govorila starišem ob godovih in jo je sploh poučeval na prošnjo njenega očeta posebno v zgodovini in v angleščini; čitala je ž njim „The Vicar of Wakefield" in se učila tudi — latinščine. V hišo dr. Crobatha je zahajal tudi Poljak Korytko, ki je Z Lujizinim očetom potoval po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, po Primorskem in Hrvatskem. Od tega nesrečnega Poljaka se je navzela domovinske ljubezni.

S svojim očetom se je peljala nekoč v toplice pri Rogatcu, kjer se jima je pridružil Stanko Vraz, kateri je bil njenega očeta obiskal poprej uže v Ljubljani. Tam je bilo veselo življenje; vrstili so se izprehodi in zabave; po jedni taki zabavi ji je zložil pesemco, čije prva kitica slôve:

Kad Vas vidim, lepe mile!
U tom kolu, u toj slavi,
Mnem, da vidim divne Vile,
Gde igraju u dubravi.

Pisateljico je Stanko Vraz večkrat ogovoril in se ž njo pomenkoval o raznovrstnih rečeh. Ona pripoveduje, da je takrat zložila prvo pesemco. Je-li zagledala tista luč belega dné, ali ne, tega ne vem, samo to bodi povedano, da se v „Novicah" 1864, str. 170 nahaja njen umotvor, katerega ona sama imenuje „Prva moja pesmica", čije začetek slčve tako:

Ljubim rastline, cvetice lepe,
Solnce in zvezde, ki nebo zlate,
Ptičice ljubim v gozdu, po log'.
Ljubim bučele, ki srkajo sok.

Preložila je nekoliko čeških pesnij Vaclava Podčbradskega, n. pr. „Plavaj, ladija", „Sv. Katarina".[5] Posebno plodovita je pisateljica na prigodnih prologih, n. pr. na slavo 43 letnega delovanja Kaderžavkovega v Blasnikovi tiskarni[6], v čitalnični besedi na Čast Prešernu, k Besedi na korist siromašnim Notranjcem[7], na slavo gospe Korneliji Šolmajerjevki[8]. Robertu EndlicherjuNapaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez imena morajo imeti vsebino. Mnogobrojni so njeni prologi, ki so se govorili v ljubljanski čitalnici. Tiste pesni, ki so najbolj primerne mladini, je izdala 1889. l. v lepi zbirki, naslovljeni „Vijolice".

Knjiga, obsegajoča nad osemdeset pesmic, je razdeljena na štiri dele; prvi se imenuje „Obrazi iz prirode", drugi „Iz otročjega življenja", tretji „Srčni glasovi", četrti je dramatični prizor „Ubožec".

Razne prikazni v naravi opisuje pesnica v primerni obliki in v lepili verzih; odlikuje se zlasti „Velikonočna pesem".

  1. ^ Prvikrat v slovenskem slovstvu je zahteval estetično kritiko za slovenske pesnike I. Trdina v lepem spisu „Pretres slovenskih pesnikov". — Mož, ki ni priznaval niti Miklošiča in ki je sam pisal slabo slovenščino — I. G. Verdelski — zahteva („Slov. Glasnik" 1863) od učiteljev in duhovnikov, naj „popravljajo in čistijo slovenski jezik", povdarjaje, da je celo deželni glavar na Kranjskem grajal tedanjo slovensko pisavo in radi lepega jezika priporočal Vilharjev „Naprej". Dr. G. Krek („Slov. Glasnik" 1863) oglasil se je za slovniško pravilnost, pa se branil kritike, „ki nepotrebno kvari in graja." I. M. („Slov. Glasnik" 1863, Pismo mladega slovenskega pisatelja do mladih svojih tovarišev) graja, da premalo pišemo po prirojenem narodnem čutu lepote, ker smo vzrejeni po tujih nazorih. On želi tudi, naj bi se slovenski pisatelji izpoznavali med seboj, dokler „Slovenska Matica" ne izvrši tega (kako bi mogla storiti to?), naj ta posel prevzame „Slovenski Glasnik". („Slov. Glasnik" odklanja to posredovanje.) Tako objavlja Boguslav svoje „Knjižene črtice" v „Celovškem Slovencu" 1865. l. in očita „Glasniku", da je nehal ocenjevati slovstvene proizvode, saj je po pisateljevem mnenju to najvažnejša „Glasnikova" naloga. „Glasnik" pa odgovarja, da ima za tretjino več čitateljev in naročnikov, odkar skrbi za leposlovje in ne za kritiko. O. Jože Kriv (Pisma o slov. lit. rečeh „Slov. Glasnika" 1865) ugovarja trditvi, da bi bil „Slov. Glasnik" boljši v poprejšnjih letih. Fr. Zakrajšek („Slov. Glasnik" 1865) priznava, da Slovenci doslej niso imeli kritike, da pa prihodnja ne sme biti brezobzirna. Naj odločnejše je kritiko zahteval Levstik v svojih „Napakah" 1858.
  2. ^ „Zvon" 1870. 254.
  3. ^ „Zvon" 1870, 239.
  4. ^ Lj. Zv. 1886.
  5. ^ Nov. 1871.
  6. ^ Nov. 1875.
  7. ^ Nov. 1872.
  8. ^ Nov. 1875.

Z naravnjubne pesni.

Prvi voditelj v pesnikovanju mu je bil P r a p r o t n i k. V istem letu (1865) so objavile »Novice** njegovo pesen ^Pesnik", 1868. 1. nahajamo v »Zgod. Danici" pesen ;,Bog" in v Janežičevem ^Slov, Glas." „Lovec'^ Odslej je skoro vse tadanje časnike podpiral s svojimi proizvodi. L. 1869. je izdal svoje pesni.

Svoje pesni je Cimperman posvetil dr. Costi ^), ki se je odslej vrlo zanimal za mladega pesnika in ga seznanjal z odličnimi Slo- venci, n. pr. z Bleiweisom, Tomanom, Razlagom i. dr. Hvaležnega


') J. Mam, SI. 1874, 68. —J. Mam, Jez. XXV. —J. Cimperman v izdaji pesnij svojega brata. — L. Pesjakova v izdaji njegovih pesnij. — J. Ciperle "- 1874, 377. - ') Dan. 1869 in 1870. _ ») Spomini na E. H. Gosto, Nov. 1876!


Pisatelji. 39

srca je priznaval izkazane mu dobrote in morda je v tem šel celo predaleč, kajti v opazki k svoji pesni ^Svojemu plemenitemu prija- telju dr. Gosti" ^) pravi, da je uprav meseca oktobra minulo dvanajst let, odkar je izpoznal dr. Gosto ; o njem poje :

„V prvi mladosti, ko znal za pota še nisem v bodočnost, Našel vodnika sem vže v tebi, učeni Slovan!"

Pisatelji in plemenitejši rodoljubi so se vrlo zanimali zanj ; S. Gregorčič je v „8lov. Nar.** 1884. 1., št. 14 prijavil topel poziv na Slovence, naj podpirajo pesnika -trpina: podporniki so mu bili najprej dr. Razlag, pa tudi dr. Turner, dr. Vošnjak, Leveč, dr. Tavčar in drugi.

Istotako hvaležno se spominja dr. Tomana^) in pripoveduje, da ga je nagovarjal Toman, naj slovenskim vojakom zloži pri- merne pesni; ustrezajoč tej želji je Gimperman v „Novicah'^ 1870. 1. objavil nekaj vojašjsih pesmic, naslove imajo: „ Vojaški stan^, »Vojakovo slovo^, »Prisega^, »Pozdrav domovini**, ^Hrepenenje po domu", »Osrčba" (Koseškega: ^^Potažba**), „ Odhod iz ptujega". Zadnja se glasi :

Veselo moje je sreč. Pred mano širi se morjč,

Spolnile so se mi željč. Pred mano strme so gorč.

Zdaj iti k svojim jaz ljudem, Pa kaj vse to je meni zdaj,

V predrago domovino smem. Ko grem spet v svoj domači kraj.

Adio, tuje mi dežel'. Iz srca kličem zdaj vesel. Na Kranjskem biti že želim. Da srečno tam ko ptič živim.

Poslal je malo zbirko takih pesmic Tomanu na Dunaj, ki jih je mislil dati natisniti, pa te nakane ni uresničil vsled nagle svoje smrti. Osobito je čislal Gimperman dr. Razlaga, kateremu je po- stavil spomenik v „Slov. Narodu^ 1880. 1. v št. 132 — 134 v spisu „Dr. Razlagu, človekoljubu" in pa v sonetih, kjer poje :

Tam v lepi Štajerski zeleni. Stoji mogila, malokomu znana, Krijoč pepel najblažjega Slovana, Ki redki so vrstniki mu vsajeni.

Ko sta se pa 1881. 1. ustanovila „Ljuhljanski Zvon^ pa »Kires^, je prva tri leta obilneje podpiral »Kres", potem pa od 1889. leta popolnem se posvetil „Zvonu^y kateremu je do smrti skrbno opravljal korekture. Najlepše pesni je zbral in jih izdal 1888. 1.

  • ) Nov. 1877. — ') Alatične knjige za 1. 1876., Nov. 1877.


40 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Na čelu zbirki stoji ^Strunarjeva prošnja'^, češ, stari pevec naj ne poje svetu v smeh, nego

Vesel umolkni, mili Bog, Poslednji strun mi spev. '

Nato slede „Listi Ijuhe&ni** (deset drobnih pesmic), te tožijo o ženski nezvestobi. Najlepši je drugi list:

Sinoči je draga

Mi listek poslala,

Vanj z drobno ročico tako zapisala.

Ta pesen se čita kakor najlepša narodna.

Oddelek „Pod kostanjem'* obsega 18 trokitičnih pesmic. „Usehlo cvetje** je zbirka 26, „KristaU^ 38 sonetov; tem se pridružujejo nlveri**^ »Gazele** t »Distihi** ] zbirko končujejo pesni, čijih zadnja je „ Večerna molitev pesnikova".

Vladala je nekaj časa v slovenskem slovstvu ona morilna ,^svetobolna" poezija, katero so gojili oni pesniki, ki so najbrže imeli najmanj vzroka za to.

če se je v početku pesnikovanja Cimperman tudi udal temu svetožalju, mu tega .nihče ne more zameriti, kajti v tako tužnih razmerah ni živel nobeden slovenski pesnik kakor on — »Bolestim^) zlahka mojim ni primere" — vendar se pa mora priznati, da se je kmalu ojačil in hrabro nosil usodo; značilna črta njego- vega značaja je moštvo, junaštvo; to lastnost povdarja sam opetovano :

Bog dal je dušo mi krepko in zdravo; Značaj si moški jaz vem ohraniti, In potlej dan poslednji meni vzidi; Stal ti si v borbah skala. Miruj srce, in zberi vse kreposti, Da mož do poslednjega žijem vzdiha.

Junaštvu, srčnosti je posvetil posebno pesen z naslovom „Moška čast*, v kateri govori samozavestno:

A duh moj, 6rlu drznemu soroden. Ne kloni se, četudi je potrt; Značaj ponosen vedno in svoboden. Prostost je geslo njemu ali smrt.

Osmi gazeli postavil je na čelo ^motto" jednake vsebine:

Ein Lowe bin ich, trotzig kiihn, Gefesselt freilich, das ist wahr; Indes, wenn auch die Fessel klirrt, Ein stolzer L6we immerdar.


') Življenje moje venec je trpljenja.

Vsak dan prinese nove mi bolesti. {„Zora** 1875, 99.)


Pisatelji. 41


Tudi v distihih dviga glavo po konci:

Majhen sem, ali na dan po svoji sem se moči dvignil, Blag moj genij mi bil vsekdar je zvest kažipot.

Dasi mu v početku marsikatera struna milo toži, se mu vendar med pevanjem samim duh ohrabri in plane kvišku, kakor da bi se sramoval plakanja in stokanja ; konec je vedno dur - akord. Cimperman je zastopnik realnega čuvstvovanja v liriki : ;, Vsa čuvstva moja so resnična", povdarja v »Saturah**^ najnovejši zbirki sonetov,

in poje:

A nejevolje čuvstvo me prešine, Ko pevce slušam naše vzdihajoče . . .

Odločno se upira »Rojiču slovenskih svetobolnih revčet* in zahteva, naj vsestranski izpričamo: »Da svetohlinci nismo, ni pagani." »Sature" v dovršeni obliki razkrivajo rane na narodnem telesu.

Najvišje pa je vzletela Cimpefmanova muza, ko opeva Lev- stika.*) Bili so mu učitelji Praprotnik v mladih, Stritar v poznejših letih, vendar je najbolj hvaležen »robantaču'^ Levstiku, kakor ga imenuje sam. Sonetni venec »Levstiku Francetu" je vrhunec nje- gove pesniške zmožnosti, dasi priznava sam, da ne more dostojno proslaviti velikana:

Kovano naj zlato imam pisalo. In tvojega vso visokost jezika. Da pravo ceno tvojo mi naslika. Pero nikakor ne bi poskušalo.

V ta sonetni venec je Cimperman izlil vse globoke čute spoštovanja in hvaležnosti, kajti izmed voditeljev in učiteljev nje- govih je bil gotovo Levstik najodličnejši. Tudi jezik v svoji obliki izgublja nekaj preumetne odbranosti in je bolj naraven nego v Satupah 1—16.*)

^Sam siromak in bolan, na trdo priklenen ležišče"^) poznal je ničnost sveta in puhlo nadutost slaboumnežev ; svoje nazore o svetu je razkrival zlasti v »Iverih^'^) in ostro šibal navidezno narod- njaštvo in druge slabe lastnosti.

Svoje poezije je sam razdelil v pesni, sonete, iveri, distihe in gazele.^)

') Lj. Zv. 1891. — ') Lj. Zv. 1890.

  • ) Poetičen kaleidoskop. Zora 1877.
  • ) Kr. 1881. — •■') Zora 1877.


42 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Večina pesnij in gazel opeva ljubezen; distihi so namenjeni večinoma domačim razmeram ; v sonetih ga v novejšem slovstvu ne nadkriljuje nobeden pesnik.

Nahaja se med njegovimi umotvori razven omenjenih pesmic, slavečih njegove dobrotnike, še dokaj drugih prigodnih poezij, n. pr. Lujizi Pesjakovi:

Bodi poslavljena, blaga in vrla buditeljica moja, Kličem danes prevesel Tebi v hvaležni spomin.*)

Janezu Bleiweisu*); v spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva**); o slovesnem odkritju Vodnikovega spomenika*); Elegija na grob Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa^); Pod- pornemu delavskemu društvu v Trstu za vezilo na dan krščen ja njegove zastave/)

Jezik v njegovih poezijah je odbran. Kakor Levstik je mar- ljivo pilil svoje pesni; vidi se velik napredek med »Pesmimi" iz- danimi 1888. 1. in njihovi prvi obliki v Pajkovi „Zori*^. Saj pravi

sam (Kristali):

Nikdar se ne očitaj mu zamuda, Če pesmi niso lahke zanj igrača.

Lepo se mu podajajo samostalniki n. pr. nesrečnik (Pesni, 15), slabotnih (130), potrebnih (133), raskošnik (80); taki izrazi delajo zlo hirajočem visoko nadarjenem mladeniču, se njegovo srce veseli, kedar se spominja drage gorske vasi, kjer biva „krasna čmolaska". Pesnik sam pri- znava, da drugi tudi trpč, in to je ^hladilna kaplja".

Premalo moške samosvesti izraža pesen „Menih", da mlad menih medli živ pokopan v samostanu. Tudi v samostanu lahko izvršuje moža dostojni poklic, ako je namreč učitelj, pesnik, učenjak ali umetnik.

Jako lepo so mu uspele pesni, n. pr. „Ecce dolor" in „Na gospo-

svetskem polji"; obema je snov vzeta iz zgodovine koroških Slovencev; prva

izraža nado, da se Slovenci na Koroškem zopet prebudi, druga pa dvomljivo

vpraša

„Kdaj pač strla boš okove?"

Tu se mora pripoznati nekaj protislovja, kakor skoro v vseh njegovih ljubezen opevajočih pesnih, ker si ne more čitatelj napraviti prave podobe o njegovi izvoljeni, saj mu je časih „deklič zoran" jedina tolažilna noč v tužnem teku življenja, drugokrat ga pa obsiplje s skrbmi.

Nezaupnost v prihodnost Slovencev izraža tudi pesen ^^Kdo vč ?" Lepa je vizija ;,Pri noči*' (Ob Komenskega tristoletnici), v kateri opisuje njegovo rojstvo, smrt in požar mesta Lesna, iz katerega je Komensky komjg rešil golo življenje.

Za slovensko gledališče je priredil mnogo iger osobito iz Češčine. Le s svojo nenavadno nadarjenostjo in marljivostjo je v kratkem teku svojega življeiya mogel dovršiti toliko del. Nameraval je tudi spisati daljšo povest „Zimska roža" ; snoval je tudi neko dramo.

Takoj s početka je pozornost vzbudil po lepem jeziku; izrazi so mu

odbrani in lepi, rabil je pa preveč stereotipnih besed, n. pr. zoran, teman,

n. pr. „zoma deva" (Pod jablano), „zoma Ijubav" (Z nesrečnim srcem), „ zorno

življenje" (Kraška roža), j^zomi cvet" (Doma), »Deklic zoran" (V gozdu). Lstinite

so o njem besede:

. . . Življenja, čegar boli in sladkosti

Pretresale so srce ti zlato,

A več ko radosti si vžil britkosti.

Ki zastrupila žitje je mlado.

Da sreče mogla najti in pokoja

Ni plemenita čista duša tvoja.*)

E. Gangl (Rastislav) iz Metlike na Dolenjskem (1873) je objavil prvo svojo pesenco v „Lj, Zv,^ 1891 z naslovom „Nemi listi". Kakor Cimperman


  • ) Svoje baje nad 20.000 gld. cenjeno premoženje je volil „ Pisateljskemu

društvu".


50 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

smatra Gangl pesniški poklic jako resnim. Zato je v zbirki svojih pesmic na čelo postavil odo „K tebi", v kateri kliče k Bogu:

V duši se razvijaj poezija. Poezija sveta — kakor Ti.

Dasi je velik prijatelj narave, posebno zelenih planin:

O, to so lepe skladbe te. Ta čama simfonija


Prirodna poezija,

vendar prirodna lepota sama ni tolika, da bi ga navduševala za pesništvo,

nego „Višja ukazuje moč" ; poezija mu je druga »Zvezda", poezija mu je

„Roža življenja":

Nebo mi rožo podelilo. Ko stopil v svet sem mladolet. Prejel sem z rožo naročilo : „Zvesto ji čuvaj mladi cvet."

Zopet se razlikuje od Cimpermana, kateri si želi smrti, ko mu usahne duševna moč; Rastislav — to je njegov psevdonim — pa je resigniran:

Ko roža meni ta usahne


Pa živel bodem brez — sred.

Zopet drugo svojstvo nam Rastislava kaže kot sodruga Gregorčičevega; do cela jasen je vpliv Gregorčičev: oba sta pesnika srca; nobeden slovenski pesnik za Gregorčičem ni toliko peval o srcu kakor Rastislav.

Dozdeva se nam, da se preveč ponavlja v njegovih pesnih misel o minolosti in sedanjosti, Češ, spomin na minolost oslaja sedanjost, n. pr. »Pravljica", „In vender".

Ludovik Čmej (Habetov, Framčan, Dravinjski), rojen 1870. 1. v Framu blizu Maribora, sedaj učitelj v Čadramu pri Konjicah na Štajerskem, izraža v drobnih lirskih pesencah svoje čute več ali manj pesimistične smeri, n. pr. »Nesreča", »Smrtni klic", »Nekdaj -sedaj". Njegova pesen »Pri viru" nas spominja y-jeve pesni »Pri studencu". »Nekdaj -sedaj" je izraz resignacije: imel je pesnik ljubi dve, devo in domovino; ostala mu je pa samo domovina — idealna ljubezen. Istotako je izraz resignacije pesen »Dovolj bi bilo cvetja". Pri jedni pesni iz 1894. 1. {„Lj. Zv.^)] je refrčn pri vsaki kitici: »Je pa davi slanca pala". — L. Čemej tudi v pedagoških livStih objavlja lepe spise pri- merne slovenski mladini.


Pesnik y v „Ljub. Zv.^ se rad bavi s prirodo, n. pr. »Ob studenci",

»Nevarni studenec", yjLj. Zv.^ 1891; »Studenec bistri, teci", „Lj. Zv.^ 1892;

»Snežec, beli snežec" ib.; vendar se prerad udaja pesimizmu, n. pr. »Prešlim

upom", »V kletki" :

Pelo bode grlo moje. Petju nima kletka mej id.

Primeri: »Poeziji", „Lj. Zv.^^ 1891. Tu je jasen vpliv Gregorčičev. Išče si tešila »Pri vinski kapljici", ,jLj. Zv.^ 1891. Njegove pesni so izraz globoko čutečega srca.


Pisatelji. 5 1

Marica Stmadova^ učiteljica pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah, rojena 1872. 1. pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem, je mnogostransko delavna pisateljica — Alenka, AlenČica, A-a Breda v ^Ljubljanskem Zvonu^^ Danica v p Vesni" ^ „-ova" v „Slovanskefn Svetu" ^ Marica II. v „Slovenki". Pesnica izraža svoje čute v tužnih drobnih lirskih pesencah, n. pr. „Pri slovesi", „Lj. Zvon" 1892 (Ljubimec je šel v svet in se je izneveril). ^Spominčice", „Lj. Zvon" 1893 (Ni treba ji na grob saditi cvetlic, ker jih nadomeščajo izjalovljene nade). »Odprto je nebo", „Lf. Zv" 1894. Danica poje v Gazeli, {rfSlov. Svet" 1896):

Grobišče temno vzore moje zame krije, Le jedna zvezda lepše kot nekdaj mi sije. To je za narod moj in domovino. Srce le zanjo moje v ognju svetem bije.

Šaljiva je pesen »Izpit" (Ljubezen je delala izpit, pa se ji je slabo ob- neslo). Ko pa pesnica motri zvezde, ji je naš svet vendar dom veselja. Ko si misli, daje ona »Jezdec", „Lj, Zv." 1894, ali »Lovec", yjLj. Zv" 1895, prevejajo pesnico čuti veselja.

Josip KrSišnik, rojen 1865. 1. pri Sv. Lenartu v škofjeloškem okraju, sedaj kapelan na Teharjih blizu Celja izraža v »Mojih rožicah" *) iste misli, kakor Prešem v začetku svojih sonetov:

A kako bi mogle biti Li krasnejše, bolj dišeče. Ko jim nikdar ne prisije Vedri žarek mile sreče.

»Tiha ljubezen" in »Siromak" opistije tožno stanje, kedar globok prepad loči ljubljeni osebi. Posebno prijajo Kržišniku poezije v stalnih oblikah, triolet in rondel'); v njih izraža svoje nazore o življenju in daje dobre svete, da uravnamo svoje dejanje in nehanje po naukih modrih m6ž. Beseda mu je odbrana in jedrnata.

Dr. Janes Robida (Josephus in Mephisto v ^Vesni^^ Alastor v ,,Slov. Svetu'^ in v „Ljubljansfcefn Zvonu'^.^ —i— v ^Dotn in Svetu^\ por. 1871. 1. v Ljubljani, zdravnik istotam. Njegova prva pesen v „ Vesni" je »V svet" ; draga mati mu na pot ni mogla dati ničesar drugega nego spomin na domo- vino; svet mu je vzel mnogo:

Dasi sreč mi ranil je, To svetstvo mi ohranil je.

Slike iz velikomestnega življenja so »Akvareli s karnevala" L, II., III.*) in »Graške pesmi"*). Neprimeren je akvarel II., v katerem nagovarja oče

hčerko:

Ne pritrdi, ne odreci,

Vsemu se ljubko smehljaj. In kdor ti največ obeta. Ta tvoj ženin bode naj.

  • ) Lj. Zv. 1887. ~ ') Lj. Zv. 1887. — ') Vesna 1892. — ^) Vestva. \%^\.


52 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

„ Velikonočna" *) nas spominja Stritarjeve pesni „Bled". ^Šivilja" *) izraža bridke čute revne deklice, ki si težko zasluži svoj borni kruhec. Jako mar- ljivo je pisal v ^Slovanski Svet^.

Alojsij Peterlin (Batog), iz Kamnika (1872), bogoslovec v Gorici, je sodeloval v „ Vrtcu (Vitalis, —t-) in ^Angeljčku^ nZori"" in ^.Pomladnih Glasih^, Zalagal je ^Ljubljanski Zvon^ z lirskimi pesmicami 1891 — 1892. Izmed pesnij »Kdaj li naj trgam cvetje?", »Listi — nadeje", »Razbita časa" id. je omeniti »Razbito Čašo" radi njene izvirne misli. Neštevilnokrat se je izrazila misel, da lepa deklica daje mlademu popotniku hladne vode in da se zaljubi vanj. Preveč izrabljen je ta predmet. Pesnik pa pripoveduje, daje deklica jezno razbila čašo, ker je ljubimec nemo zrl v stran. Pesnik je dovršil nekoliko razredov gimnazije v Beljaku in v Celovcu. To mu je bržkone dalo povod za »Koroške pesmi" I— III.') Odlikuje se zadnja po lepi misli: Drava je kalna, ker so sedaj za Slovence na Koroškem silno slabi časi; duh iz motne vode pa prorokuje boljše dnove. — V Ljubljani so mladi pisatelji — dijaki — imeli zasebno društvo ^Zadruga^^ iz katere je vznikla večina mlajših pesnikov na Kranjskem ; člen te „Zadruge^ je bil tudi Peterlin. Razun tega je občeval tudi z Josipom Cimpermanom, ki je blagodejno vplival nanj. V Peterlinovem prevodu se je v Ljubljani pela opera »Norma". Pesnik ima jako lepe zmož- nosti, katere obrodč vSlovencem mnogo sadu, ko bodo imeli priliko in čas slobodno se razvijati.

Fran Meško (Carmen v „Lj, Zv.^^ Jaroslav in Ahasver v „ Vesni^% porojen 1874. 1. pri vSv. Tomažu blizu Ormoža, se je učil bogoslovja v Mari- boru in v Celovcu, bil letos 1898. 1. posvečen v duhovnika. Objavil je 1895. 1. nekaj preprostih pesmic v „Lj. Zvonu" ^ med katerimi nas »Nekdaj — sedsg" spominja Gregorčičeve muze:

Zdaj pa so v okove Misli ukovane, Žeye, želje vroče, Te so pokopane.

Primeri: »Tožba", ^Vesna"" 1893.

Prva njegova pesmica je v ;, Vesni" 1892 »Nazaj ga več ne bo". Svojemu sošolcu Janezu Rakužu, sedmošolcu, f 1892. 1., je zložil v spomin »Solze" :

Za te na lice solza vroča pada. Ki legel si prezgodaj v grob teman, A v srci mi ihtečem vstaja nada: Saj zopet bo združenja prišel dan.

Zajedno je pisal podlistke za ^Domovino" v Celju, n. pr. »Vila", »Arabeske in freske", »Nočni čuvaj" id. Njegove odlične duševne zmožnosti vSe pokazujejo v pravi luči šele v plodovitem pisateljevanju po 1895. 1., ki ga pa ne zasledujemo več, ker ta knjiga našega slovstvenega delovanja po dovršenem 1895. 1. več ne opisuje.


») Vesna 1894. — ^ Lj. Zv. 1892. ») Lj. Zv. 1892.


Pisatelji. 53


Nabožna lirika.

Med marljive delavce na tem polju štejemo J. Bil ca, ki v pokoju živi uže mnogo let v rojstnem kraju v Ilirski Bistrici; Simona Gabrca, župnika v Framu blizu Maribora, Rad. Silvestra, trgovca v Vipavi, umrlega učitelja Ivana Zamika, Hrab. Perneta, dr. Kreka, dve pesnici M. Stanislavo in Bon. Suhač in nekaj drugib.

Vse te daleko nadkriljuje Ivan Vesel, dekan v Trnovem na Notranjskem. On sicer ne pripada krogu ,,Z^odn;e Danice^, pa po svojih »Psalmih« si je v tej vrsti pridobil največjih zaslug. Žal, da je njegov izborni prevod vse premalo znan in razširjen v Slovencih. Njega je usposobilo za to težko delo temeljito znanje slovenskega jezika ter dolgoletno pečanje z ruskimi pesniki. V zadnjih časih tudi nabožni pesniki vse bolj gledajo na pravilno obliko. Jednakovrstno se je Veselu pridružil dr. M i h a e 1 Opeka.

Dasi so med vsemi Slovani samo Poljaki, Hrvati in Slovenci skoro izključno zgolj katoličani, vendar niti na Poljskem niti na. Hrvatskem ni toliko cerkev in kapelic pozidanih na gorah in gričih, kakor na Slovenskem. To je viden znak globoke pobožnosti pre- prostega naroda. Slovenec pa izliva svoje čute pobožnosti tudi v pesence. Uže Trubar je izpoznal veliko važnost pobožne lirike, kajti uže prvim knjigam razne praktične svrhe je dostavljal pesence; v drugi polovici šestnajstega stoletja imamo uže šest pesmaric. Preprosto slovensko ljudstvo si je zlagalo legende in jim dajalo pesniško obliko. Rano so se uže nabirale in izdajale take pesni. nSlovenski Glasnik*" in drugi časniki so jih objavljali. Matija Majar je izdal lepo zbirko cerkvenih pesnij. »Zgodnja Danica** objavlja skozi dolgo vrsto let pobožne pesni, katerim pa ni pri- pisavati mnogo vrednosti.

Ivan Vesel (Vesnin)

iz Mengša na Kranjskem (1840), kapelan in šolski voditelj v Po- stojni do 1868. 1., od 1875. 1. župnik pri sv. Duhu blizu Krškega, kjer je. mnogo občeval z dr. Mencingerjem, od 1886. 1. dekan v Trnovem na Kranjskem. Njegovo slovstveno delovanje se začenja z uvedenjem ustavnega življenja v Avstriji, kajti 1861. 1. ga naha- jamo v „Novicah** in v „Slov. Glasniku^; v prvem listu (1861) se čitajo narodne pesni iz okolice Loškega potoka, ki jih je nabral on, v ^Glasniku*" 1862 pa povest „ Boj mir«, ki še vrSi 33. leta pred Kristom.


54 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Povest »Povodnji mož" nas spominja znane PreSernove pesni. V kratkem je pa zapustil pripovedno stroko in je obrnil svojo pozornost na ruske in svetopisemske pesnike, osobito na Davidove psalme in je v prevajanju obeh dospel do dovršenosti. Iz Ho m Ja- kova je pre vel »Detetom« *), »Orel"*), »Pred spanj em*'; iz Puš- kina »Kavkaz"**); »Severni cveti"*), zbirka prevodov iz Puškina, Lermontova, kneza Vjazenskega, Karoline Pavlove. Od Puškina bodi tukaj v vzgled : ,,Guadalkvivir" :

Lehak zelir Pihlja nemir. Šumi, Beži Guadalkvivir.

Glej, izšla je luna zlata, Tiho . . ., čui . .. gitare glas ... Na balkon Spanj olka mlada Je oprla se ta čas.

Lehak zelir id. id.

Spusti plašč, moj angelj sladki. Kakor jasni dan sijaj ! Da posedam hipec kratki Ti nožico skoz držaj!

Lehak zelir id. id.

Najbolj mu je bil priljubljen M. Lermontov. Biser tega ruskega pesnika je »Izmael Bej", ki s pristno resnico opisuje pogorsko življenje na Kavkazu. Lermontov je dovršil vojaško šolo v Petro- gradu in je z ženijalnim sarkazmom bičal duševne berače, zato je bil pregnan na Kavkaz in je vdihnil v to pesen turobni fatalizem. Ker bi se Slovenci morali mnogo bolj pečati z ruskimi pesniki, navedena bodi na kratko vsebina. Izmael Bej, brat čerkeškega voj- vode Roslambega je moral zbežati in je vzrastel divji in brez lju- bezni. Vračaje se domov je šel skoz neko vas Lezghijev, kjer je očaral srce lepe Sare, pa se ni zmenil zanjo. Vrnivšega se so ga svojci lepo sprejeli, kar mu zavida brat. Ljubobolna Sara se je preoblekla v mladeniča Selima in prišla v tabor Izmaela ter se udeležila vseh nevarnostij. V nevarnem položaju sta se izpoznala in živela srečno dve leti vkupaj ; potem ga je zadela sovražna krogla. To pregnanstvo na Kavkaz je Lermontovu rodilo krasne

») SI. Glas. 1863. — ') Ltp. SI. Mat. 1870. — ') SI. Gl. 1865. — '•) Ltp. SI. Mat. 1870. — V Pajkovi Zori 1873 se nahajajo v prevodih ^Krokarja", ^Zimski večer", „Besi", „Črna megla" (Puškin), „Molitev", „SovSeda", »Kozaška zazibalka", „Smrt" (Lermontov), ^Prošnja", »Isola Bella" (Homjakov).


Pisatelji. 55

pesniške proizvode, n. pr. „ Demon" vzhodno povest, ki jo je

tudi prevel Vesel.*) Iz te pesni navedemo samo jeden del »Posve-

čenja" v Veselovem prevodu:

Kavkaz mogočni, zemlji car surovi,

Spet posvečujem pesem ti hvaležno;

Ko zvevSto vdano hčer ji blagoslovi

Osenči ji vršino belosnežno.

Vže z mladih let ti v misli vedno novi

Sem prikovan z usodo neizbežno;

Na severji, na kraji tebi tujem,

vSem s srcem tvoj, po tebi le vzdihujem.

Kakor omenjeno, se je Vesel pečal tudi s prevajanjem sveto- pisemskih psalmov ; prve poskuse zasledujemo v »Danici'^ 1865. 1. n. pr. ^^Aleluja*' ; nadaljeval je to delo v Pajkovi »Zori** 1872. L, kjer so prevedeni psalmi 22, 93., 102., 121., 136; in v Lampe- tovih „Drobtinicah" 1887. Mnogo se je bavil z Davidovimi psalmi v prvotnem jeziku, preiskaval njih prvotni pomen, primerjal razne prevode, se o njih posvetoval z izvrstnimi pevci. Po več nego desetletnem trudu jih je izdal 1892. 1. Ni prelagal po vrsti, nego kakor so mu ugajali po duševnem stanju. Ce se mu kak psalm ni zdel jednoten po zmislu, ga je razdvojil, drugod je zopet po dva zjedinil. Preživši mnogo let na Dolenjskem je mnogo naglasov sprejel iz dolenjske govorice. Mera in oblika kitic je jako razno- vrstna, jezik izboren, tako da Vesel daleko presega vse druge pesnike v stroki nabožne poezije.

V vzgled bodi:

Hvala bratov s ke ljubezni.

Kak6 je prijetno, kak6 je ugodno.

Če bratje so složni, ljubezni podoba. Kot olje, ki kapa na Arona glavo,

In steka do halje njegove se roba.

Glej, kakor na Hermonu rosa obila,

In kakor na gori Sijonski ob zoru: Tak6 je prijateljem sreča gotova,

Tak6 jim brez konca bo v blaženem zboru.

Izboren pesnik je v letnem poročilu *) glavne šole v Postojni 1866. 1. v sestavku »Poezija v ljudskih šolah" razlagal moč, ki jo ima poezija do človeškega srca.

Vsled Marnovega namigljaja je Slovencem priredil Knigge- jevo knjigo nUber den Umgang mit Menschen**.

») Ltp. SI. Mat. 1870.

  • ) Dostavi : Veselov spis ^Zemljepis v ljudski šoli" v letnem poročilu

iste šole 1867. 1.


56 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Pisat« Ij Vesel je vrlo cicbro poučen v svetovnem slovstvu in ljubi umetnost; potoval je mnogokrat na Italijansko in pozna vse odlic^nrjšc tamošnje muzeje.

Ivan Zamik, porojen 1845. 1. na Homcu v kamniškem okraju, je učite- lj eval na raznih krajih, umrl na Studencu blizu Ljubljane. Njegove proizvode nahajamo y ^Danici^ od 1871. L, kjer je objavil pesen „Odgojniku". V obliki soneta proslavlja „ Vstajenje".*) Pesen »Blage misli"') posnema Cegnarjevo pesen „Blagor mu". Izmed pesnij „Pred sv. Obhajilom" in „Po sv. Obhajilu*' se odlikuje druga po pesniški obliki in pravilni besedi, dočim uže prva kitica prve pesni ne ugaja radi oblike „priditi" in „gnad" ; pesen »Stvarniku" je lepa radi pesniškega vzleta. Vseh njegovih pesnij pobožne vsebine ne bodemo navajali, omenjena bodi samo še pripovedna knjižica „yurij Strkelj^,^)

Radoslav Silvester*) z Vrhnike (1840. L), kjer mu je bil v prosto- narodni šoli učitelj Fr. Svetličič, se je v Ljubljani izučil pekarstva, je prišel najpoprej v Planino, potem v Idrijo in Vipavo, kjer je sedaj hišni posestnik in trgovec. — Slovenskim cerkvenim lirikom je glavni predmet slava Device Marije ; nji na slavo je naš pesnik - samouk zložil nekaj pesmic, počenši od 1863. 1.

Življenje in delovanje Pija IX. ga je navdušilo tako, daje zložil

sonetni venec, ki ga daruje verna hčerka Slovenija svojemu svetemu Očetu,

vladarju katoliške cerkve v slavo petdesetletnice njegovega škofovanja. Magi-

strale se glasi : „Preblagimu Piju" ; tudi v tem sonetu se oglaša slovenski

rodoljub:

Da Bog Slovenijo varuje krasno. Da sred nevihte, zlobe razsajoče (!) Gori ji luč katoliške vere jasno. *)

Drug tak sonetni venec je „V hvalni dar nebeškemu Pastirju".*) Razen teh sonetnih vencev je A. Kržič ') pozabil omeniti drugo vrsto njegovih poezij, namreč gledališčnih prizorov, n. pr. »Izgubljeni sin", »Egiptovski Jožef" (v petih dejanjih) in »Sv. Uršula". V tej igri nastopi hunski kralj Atila, Lizun, njegov častnik, več hunskih vojakov, sv. Uršula.

Pa ne samo veren kristijan, nego tudi zvest sin svoje domovine je R. Silvester. To dokazuje zbirka njegovih pesmic, izdana 1878. Tudi domovini na slavo je zložil sonetni venec, čegar magistrale je »Bog varuj naš rod". Slavil je tudi zavslužne može, n. pr. V. Vodnika *), Jurija Grabrijana (Šopek 38), Luko Jerana (Šopek 41), Ivana Zamika id. — Dasi oblika dostikrat ne ugaja,


  • ) Dan. 1879, 113; morda je sonet z naslovom »Venec na gomilo ranj-

cemu kanoniku Janezu Krstniku Novaku", Dan. 1873, podpisan z I. Z. tudi Zamikov. — ') Dan. 1875. — ^) „ Jurij Strkelj najde saklad.^ Domača povest.

Spisal Založnik France Keber, bukvovez v Kamniku. Tisk J. Skaze in

drugov v Mariboru. 1872. 8°. 24. — (R. Silvester : Sonet Ivanu Zamiku v »všopku cvetlic"). — *) A. Kržič, Drobt. XXII. ^) Dan. 1877. — •) Dan. 1868. — O Drobt. XXII.

•) Dan. 1868.


Pisatelji. 57

se mora pesniku -samouku priznati nenavadna nadarjenost, nepokvarjen čut za vse blago in lepo, in mnogovrstne zasluge za narodno življenje v vipavski dolini, ker je tam mnogo let vodil gledališčne igre.

M. Stanislava Skvarča, rojena 1848. 1. na Viru, sedaj meščanska uči- teljica pri Uršulinkah v Ljubljani, se je oglašala v „Zgod. Danici^ z lepimi pesmicami, n. pr. „Na delo, na delo" *), „Na boj" (naše življenje je trd boj) v istem letniku „Danice". Piju IX., očetu malih in velikih*), je posvetila slavospev „ Minljivost" sveta ob novem letu.*) Pesni prigodnici sta „Vnebohod Gospodov"*) in ^Sladko ime Marije".*)

Bonaventura »SV^Aa^ (1853— 1891), rojena 1853.1. najamlji v Slovenskih Goricah, se je po svojih bogatih duševnih darovih odlikovala uže v ljudski šoli; mati njena je bila sestrana slovenskega pesnika Jakoba Košarja, bivšega škofovskega kapelana v Gradcu. Ko je njen brat Anton pel 1868. 1. novo mašo, so lepe napitnice na čast bratu in Slovencem v njej vzbudile — Slovenko. L. 1875. je vstopila v zavod šolskih sester v Mariboru; 1879. in 1881. 1. prestala učiteljske izpite v Gorici, potem pa v celjskem zavodu šolskih sester učitelje- vala od 1880—1890. 1.; v Mariboru je od 1890. 1. do smrti vodila šestrazredno dekliško šolo ter učila slovenščino.

Svoje prve pesmice je objavila v „Popotniku"^ 1882. 1., ker jo je pro- fesor Mih. Žolgar osrčeval za pesniko vanje. Pesnica globokega verskega pre- pričanja je opevala letne čase; v ^^Zgodnji Danici^ od 1884. leta naprej se nahaja mnogo njenih pobožnih pesmic; istotako v ^Drobtinicah^ ,

M. S. v Kol. Moh. 1893.

Dr. Ivan Krek, rojen 1858. leta v Selcih na Kranjskem, objavlja v „Dom in 5be/w^ drobne pesmice, n. pr. „Veliki voz" (ozvezdje, čegar štiri velike zvezde predstavljajo modrost, zmernost, pravičnost in srčnost) je nekako prisUjena primera ali simbolizacija. Naravnejša je »Moja družba" (narava) in „Tvoja nevesta" (cerkev za novega mašnika). Dr. Krek je tudi pripo- vednik; v nDom in Svetu^ 1893. 1. se nahaja povest „Iz nove d6be", v kateri vemo slika življenje delavskih krogov, razvSipno in brezsrčno postopanje tovarnarjev, njih dviganje in padanje.

Hrabroslav Pemč, rojen 1846. 1. v Tržiču, sedaj nadučitelj v Šturji na Vipavskem. Zlagal je lepe pesence Mariji na čast, n.pr. „Zjutraj", „Zvečer", „Češena si Marija"; med temi se odlikuje zadnja po jedrnatem zlogu. Prevel je po Komerju »Zapuščenega sreča" in po Geibelu „0d kod"; prva ima marsikateri trd izraz, n. pr. „Ak' človek si pozabljen ~ Ak' zapuščen si — srečen", druga teče gladkeje.

Med pesencan^i objavljenimi v „Danici^ 1869. 1. dokazuje izraz „rukni morski naras" v pesni „Osrčba" vpliv Koseškega, kajti uže naslov „Osrčba" je skovan po Koseškega „Potažbi". Jako mnogo Pemetovih pesmic je po slovenskih šolskih berilih ; veliko jih je zložil tudi na prošnjo A. Nedveda, ki jih je uglasbil in priobčil v svojem ^Slavčku"". Dr. Tomanu je zložil pesni

») Dan. 1874. — ') Dan. 1877.

  • ) Dan. 1876. — *) Dan. 1874. — *) Dan. 1876.


I >i zgodovina slov. slovstva. IV. del.


v .jKunin. Mrabroslav Pernc ima lepe pesniške zmožnosti, ki mu rabijo v ta uainca, \\d v SU) vencih pospešuje pobožno mišljenje. Vse hvale vredne so tudi ^lc«i>NC šolske pesni, ki se jih otroci zelo radi uče na pamet.

Dr. Mihael Opeka,

porojen 1871. leta na Vrhniki, je bil najpoprej jako čislan pesnik „ fjubljanakega Zvcma^, v katerem je objavljal svoje pesni pod imeni Stebor, Gr. Novak, Sloven in šifro L. A. Njegove pesni so epske in lirske vsebine. Izmed pesnij, ki jih je objavil v „14^- Ijanakem Zvonu'^ 1890. 1. se odlikuje romanca »Pevčevo slovo*' z lepo mislijo : Sel je v svet ter je imel samo srce in poezijo ; opeval je vzore, a ljudje so ga sovražili. Na smrtni postelji rad jemlje slovo od zemlje, a težko od goslij. Jako plodovito mu je bilo leto 1891. ^Življenja modrost^ nas spominja Prešernovih nazorov: bolje bi bilo doma ostati in se od kmetov učiti modrosti nego pa mnogo let oddaljen od doma med tujimi pridobivati si modrosti. Pesen »Prijateljem je namenjena bržkone bivšim šolskim prija- teljem, katerim priznava, da je njegovo srce po jednakih vzorih navezano nanje. V tem letu se zapazuje vidni napredek v raz- širjenju duševnega obzorja. To se razvidi iz lepih epskih pesnij »Tahi in »Vanda ; prva nas vodi v žalostne čase kmetskih uporov; druga nas uvaja v poljsko zgodovino:

Vskipeli so valovi reke Vzprejeli v se na veke.

Njegov voditelj je bil pesnik Josip Cimperman; njemu na slavo je zložil pesen z naslovom »Možu vzorniku", pesniku * * * za dan 19. sušca 1891. 1. in ji na čelo postavil geslo :

Smotri njega solnčnočisti. Blago slehamo teženje, Delo njemu je življenje, Vedno mož ostane isti.

V »Pevčevem zagovoru" se izpričuje pesnik, da opeva ljubezen; naj mu ljudje tega ne jemljejo v zlo, sodba pa bodi pri Bogu.

L. A. je šifra za Opeko. O tem pesniku pravi A. K._ Gorjancev'): Slično se dogodilo (kakor pesniku y) i sa L. A., koji je bio jako dobar stiho- tvorac, ali se na žalost prihvačao obradjenih ideja. Kod njega se vidi, da je učio mnogo od naroda, ponešto od Gregorčiča (toga uzora mnogih mladih prolataraca) i od Heinricha Heinea. Liepe su id. id. K ovim se priključuje


  • ) »Narodna Misao" 1898, 6.


Pisatelji.


59


»Utrinki" izražajo njegove nazore o življenju; glavna misel je ta, da je treba iskati povsod resnice. Mnogo je mladi pesnik premišljeval o svetu; prišel je polagoma do drugih nazorov; to se razvidi iz pesni „K pozdravu"^):


Pesmij nekdaj skrivni glasi

V prsih so mi zašumeli,

V davni d6bi, v mladi zori Preko srca v svet kipeli.

Zemlje sreča — svetla sreča, Zemlje vz6ri — jasni vz6ri, Strastno je vršala pesem Kakor slap ob skalni gori


Glas v uho mi je zaz venci, Da ga pomnim večne čase: K zvezdam čutstvo, želje, dušo — Pusti zemskih pesmij glase.

In prešinil mi je prsi Božjih usten dfii ljubeči. In sreč mi je predramil Sladki šum o — pravi sreči . . .


Pristopivši med sotrudftike »Dom in Sveta** je postal jeden izmed najodličnejših delavcev v omenjenem listu. Ozko prijateljstvo ga veže z Ant. Medvedom in Al. Ušeničnikom, kateremu pošilja „0 njega prihodu v domovino pozdrav iz ptujine :

Glej, Tvoj napočil zdaj je dan, O njem tako si sanjal cesto — Vse, kar domovju si dolžan. Po vračati prični mu zvesto: Saj je sladko za narod delo In v knjigi večno bo živelo.')

v

Sel je v Rim, dalje izobraževat se v bogoslovnih vedah. Bivanje v Italiji mu je dalo povod, svoje vtise, pridobljene v Italiji, izraziti v mnogih pesnih, naslovljenih »Na tuji zemlji in ,,Iz počitniškega dnevnika.^) Odlikujejo se te pesni po klasični obliki ;

Gr. Novak, očito čoviek vesele naravi. Najbolje izmedju njegovih pjesama su šaljive pjesme (»Brez srca" id.). Spomenuti valja još nekoje sentimentalne Ijubavne pjesme, u kojima se nije mogao da otme šabloni, premda si je po- sta vio za gaslo:

Pevec ta ne more biti.

Komur prazno je srce.

U ovim se godinama ističu još dvojica, koji su mnogo obečavali, ali su i ovi naskoro zanimili poput slavulja u krleci. Tosu Bistran i Stebor Njihov je talenat epske naravi. Od prvoga smo čitali svega 22. pjesme i u- svim tim pjesmama vidimo čovjeka velikog dara. Osobito se ističu „Niklot" id. id. Jezik je u tim pjesmama čist, dikcija zanosna, misli poetične. — A. K. Gorjancev je torej Opeko presekal na štiri — kose! Temeljito!


  • ) Dom in Svet 1894.

"j Dom in Svet 1895. ») Dom in Svet 1892 do 1895.


60 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


prve so zložene v distihih. 12. oddelek naslovljen „0b Koloseju se zvrSuje tako-le:

Spev se mi zdijo ubran, kot da ga prepevajo trume, Ki napojile so tla s sveto, nedolžno krvjo —

Slušam in slušam ga, vem, tako mi je milo pri duši: Spev o resnici je to, božje ljubezni je spev!

Izborno mu je uspel slavospev »Materi svoji^, kitica sedem sonetov; prvi slove:

Iki tebe duh mi plava, draga mati, In vender moje ti si kopmenje,

l)o tebe moja pesem krila dviga. Od tebe ni mi slajšega spomina,

Vo tebi že\ja se mi v prsih vžiga, Kar hrani solzna ta mi jih dolina. Ki mora ji srce odduška dati.

V palači ne prebivaš mi bogati. Obudil v tebi Stvarnik mi življenje,

Slavila ni te še nobena knjiga, Na tvojih prsih dete sem počival.

In s^, ki drugim zapeljivo miga. Ljubezni tvoje blagi mir užival.*) Ne sai\jaš niti ga — o srebri, zlati.

b) Epsko pesništvo,

Matevi (Bogdan) Andrejevič Tmovec (Lukavečki, Lamurski), bivši zem^cknjižni vlastelin pl. dobra Lukavca v sodnem okraju j,Veliko-Goriškem" na Hrvatskem, porodil se je 1842. 1. na Lamuricah v Grgarju na Goriškem, študiral v Gorici, dovršil, sedmi in osmi razred na Reki, kjer mu je bil pro- fesor in razrednik slovenski pisatelj Ivan Trdina, ki mu je ostal vedno vzor. I*ravoslovne nauke je dovršil na kralj, akademiji v Zagrebu; sedaj je svetnik vitega sodišča v Trstu.

V mladih letih je nabiral narodno blago in objavljal v „2Vovicah^^ gTdrbici^ in v ^Slovenskem Glasniku*'^ n. pr. „0d sv. zakona"*), ^Legenda od sv. Urbana'), „0d vode Rajne"*), »Jezus na poti"'); 1864. 1. mu je umrl pobratim, osmošolec Fran Kosmač (roj. 1845. 1. v Cirknem). Njemu v spomin je objavil njegove pesniške poskuse.

Od 1874. do 1878. 1. je prevajal Trnovec kaj marljivo iz raznih slovstev na slovenski jezik v vezani in nevezani besedi, n. pr. iz S c h i 1 1 e r j a : ^Poroštvo" •), iz G r U n a : „Na Bledu« O, iz ^^ o e t h e j a : »Ribič" •). Jako se mu je povsrečil prevod Vogelove pesni „Pot do nebes" •) v nibelimških kiticah; v tej pesni se nahaja oblika „obretla^^ = našla, z opombo pod črto, da se nahaja v goriških gorah. Iz Lenaua je prevel „ Žižkovo prisego" *"), iz Monte- squieua „Lizimaha" "), iz Puškina „Čmi zavoj ".**) Izmed poljskih pisateljev se mu je prikupil najbolj Mickiewicz; od tega pisatelja imamo po Tmovcu v svojem slovstvu „Vidoviče" ") in »Na preži" **), iz Stanka Vraza „Lovec*. V angleškem slovstvu se mu je omilil najbolj Smiles; iz njega imamo »Izglede,

») Dom in Svet 1895.

') Nov. 1863. — ') Slov. Glas. 1862. — ^) vSlov. Glas. 1863. — *) Ibid. Vse narodne pesni, kar jih je objavil Lamurski, prinaša dr. Strekelj v znani svoji knjigi. — •) S. 1875, 25. — ') S. 1874, 12, in „Smrt starega fanta*. - ") vS. 1875, 23. — •) Danica 1887, 9. — *°) S. 1875, 50. — ») S. 1874, 3. - ") S. 1874 — Zr. 1877. — ") vS. 1878, 43, 47. — **) S. 1876, 53; 1876, 1.


Pisatelji. 61

uzore ' '), „ Srčnost — pogumnost" '}, „ Denar, njegova raba in zloraba". Opeval je tri odličnjake slovanske ; v baladi »Ivan Trdina* svojega nepozabnega učitelja; v baladi »Ivan Ungnad* slovenskega mecena iz protestantovske d6be, v baladi „Anton Muhič" rektorja zagrebške akademije. V baladi ^Drohova smrt" prorokuje Slovanom zl6, ker so zapustili stare šege, staro vzajemnost.

Od 1873. leta naprej nahajamo mnogo sonetov v „Zgodnji Danici^ prevedenih po Tmovcu iz italijanskega, n. pr. »Smrt carja Baltasarja", »Na gomili Skendra Velikega*. V sonetu »Mrtvaški zvon" sl6ve prva kitica:

O nehaj tožno pesen, bron, doneti, K^ me neh'te na večni senj spominja, Že misel strašna v rakev me zagrinja, Ka den na den bi htela me požreti.

Nekoliko njegovih pesniških proizvodov je ugledalo svet 1892. leta z naslovom „ Kitica^ id. s cirilskimi črkami, in sicer ne na podlagi stare Vu- kove graždanice, nego na podlagi stare slovenske cirilice, v kateri je dosledno pridržal staroslo venske nosnike in polglasnike. To je v našem slovstvu prva knjiga tiskana s cirilico. Pod njegovim uredništvom so v tej obliki prišle na svetlo tudi Prešernove balade.

Za časa viharnih bojev na balkanskem polotoku je pisal Tmovec

uvodne članke, n. pr. „Na Carigrad", „Ruske zmage", »Morje je naše", opisal

je Amavte ali Albanaše 'j, Črnogorcev vojno vežbanje *), albanskega župnika "*),

bosenske družine (po Gopčevidu) •), hercegovski samostan ^), katerega kolikor

toliko primerja zadrugi. Posebno lep je sestavek „Živopisec v Čmigori";

vpletena je balada ^Črnogorska mati", ki je sama ustrelila svojega sina, ker

je utekel iz boja, zapusti vši brate. »Pop Bogdan" •) opisuje s krepkim jezikom

bojevanje za oslobojenje južnih Slovanov izpod turškega jarma. Prva kitica

slfivfi *

Dokle nas bode gnetla dlan

Okrutnega tirana?

Slobode je napočil dan

In peša moč sultana.

Temeljito vešč slovenskemu in hrvatskemu jeziku ume tudi druge slo- vanske jezike ; dobro je poučen o težavah, ki jih ima sodnik, ako hoče vestno opravljati svoje posle; spisal je dro"bno knjižico „Sodni obrasci"^ v kateri se je varno čuval, da bi se v naš pravoslovni jezik ne vrinila kaka beseda, ki bi v jeziku naših hrvatskih sosedov ne pomenila kaj nasprotnega. Ker se je Tmovec morda preveč bližal hrvaščini, kritika o tem delcu ni bila povoljna. Zato je v „Lj. Zv.^ 1887. 1. objavil sestavek „0 zaščičenji", v katerem je na podlagi nazorov Miklošičevih, Levstikovih, Cigaletovih in Kurelčevih in na podstavi narodne govorice pobil nazore nasprotnika, da se ta ni oglasil več.


  • ) S. 1876, 12—15. — '; S. 1875, 27. — Op, V rokopisu ima iz V. Alfierija

žaloigro »Orest*.

  • ) S. 1877, 1. — *) S. 1879, 6. — *) S. 1879, 6.

•) S. 1879, 35. — ') S. 1879, 50. — ") Ed. 1879. — Op. V tej d6bi je Tmovec pisal tudi v ^^Slov. JVarod^, v j^Primorca^ , v ^Jurja s pušo^ in pozneje v ^Slovanski svet^.


62 Zgodovina slov..slovstva. IV. del.


Prava duša je bil Tmovec ^Slovenskemu pravniku"] v vseh letnikih tega mevsečnika so razstreseni zanimivi pravni slučaji. Ti slučaji prehajajo tudi v druge pravoslovne časnike. V poslednjih letih se je spravil Tmovec celo na jezikoslovno polje in uči, da dovršni glagol slovenski nima sedanjosti, da je po svoji naravi bodočnik, in da temu dosledno v izražanje bodočnosti nikdar in nikdar ne po- trebuj e pomočnika „biti".

Ta nauk uči v knjižici j^Čuvajmo" id.; tudi temu sestavku kritika ni bila prijazna. Zoper njega sta se oglasila dr. Fr. Lampe in V. Bežek; a ,ker Trnovec nikdar ne klone duhom" je obema odgovoril s sestavkom »Obnarodimo* id. Na ta odgovor ni več odgovoril dr. Lampe nego Viktor Bežek in otec Stan. Škrabec, urednik „Cvetja s vrtov sv, Frančiška" na Kostanjevici pri Gorici. Obema je odgovoril z novim spisom „V izjasnjenje in ut rje nje", v katerem je na podstavi jezikoslovnih resnic, katere so iz- . rekli razni jezikoslovci, branil svoje nazore spisavši sestavek „Je li vse pra- starina?" ') Z navedenimi razpravami provzročil je Tmovec živahno pravdanje.

Tmovcu je Fr. A. Zakrajšek posvetil svojo epsko pesen ^Ljudmila in Privina*^, M. Hostnik pa svoj spis ^Knjižni naši grehi".

A ne samo na slovstvenem nego tudi na drugem narodnem polju je bil Tmovec vedno delaven: oživotvoril je v Sežani čitalnico, prirejal za veselice veseloigre, s svojim rojakom dr. Staničem pot prokrčil slovenščini in hrvaščini po Istri, slovenščini v okrajno sodišče v Sežani in okrajno sodišče v Trstu; po Tmovčevem trudu je vitez Tonkli od bivšega voditelja pravosodnega mini- sterstva, Pražaka, izposloval povelje od 10. januarija 1887, po katerem morajo vsa sodišča na Primorskem ne samo reševati nego tudi vpisavati v zemljiško knjigo vse zemljiško - knjižne reči v onem deželnem jeziku, v katerem so storjene vloge.

Anton Turkuš (1849) od Ptujske gore na Štajerskem, je študiral na Dunaju 2), potoval po Laškem, živel v Parizu, popisal življenje francoskih dijakov v „Quartier latin^ *), živel nekaj časa tudi v Londonu. Turkuš je j eden izmed redkih Slovencev, ki so se usposobili za učitelj stvo modemih romanskih jezikov; naznanil in ocenil je Trstenjakov spis „Slovenščina v romanščini"."*) V Ljubnem (Leoben) je služboval osem let kot suplent in pro- fesor na deželni realni gimnaziji in hkrati na tamošnji rudniški akademiji učil francosko in angleško. Leta 1884. premeščen na deželno realko v Gradcu, je postal tudi docent na graški tehniki..

Rano je začel pisatelj evati ; četrtošolec v Celju 1868. 1. je spisal žalo- igro »Veronika Deseniška", katera pa takrat ni bila objavljena, dobil pa je za njo nagrado od deželnega odbora kranjskega ; ^Slovenec" 1892, 262 je poročal, da jo pripravlja pisatelj za natis, 1871. 1. je v Gradcu izdal spevo- igro „ Vojska in mir". Ljubezen do domovine in Jurčič ko vzor delavnega


  • ) Ed. 1896. — M., SI. Nar. 1892, 127. — SI. 1892, 292. — J. Lendovšek,

Domov. 1893.

') Pisma iz Dunaja, vSl. Nar. 1874, 156.

') SI. Nar. 1874, 363. — *) SI. Nar. 1879, 56.


Pisatelji. 63

rodoljuba sta mu bila povod, da je postal slovenski pisatelj ; manjše pesence je začel objavljati v y^Kresu^ 1881—1883, n. pr. »Marij na razvalinah karta- ginskih". Svoje pesni je izdal 1892. 1. Jezik mu je malo odbran.

Ivan Jenko (Mirko 1853—1891), iz Praš na Gorenjskem, se je učil na graškem vseučilišču klasične in slovenske filologije, 1877. 1. je postal profesor v Kranju, 1878. 1. v Gorici. Brata slavnega Simona Jenka je Muza tudi ob- darila s pesniško žilo. V Pajkovi „Zori" 1873, 65, uvaja uredništvo „Pesmi Ivana Jenka", n. pr. „Prememba" in „0b bregu" ; osobito spominja „Pogled v bodočnost" str. 289 pesniških umotvorov njegovega brata Šimna po obliki kitic : Burno razgraja, — Ljuto morjč; — Barke ponosne — Dalje hitž. — Oglasil se je tudi v ^Ljubljanskem Zvonu^^ ali ker se mu je v nekaterih pesencah prenaredila oblika, ni hotel več sodelovati in seje pridružil „Kresu^ in jjSlovanu^. L. 1882. je izdal sam *) svoje pesence. Prva polovica (str. 1—101) obsega lirske pesni in romance, druga pa obširno povest v verzih „Stara pravda". Drugi del prve polovice obsega kitico ,Na sorskem polji" (osem pesmic), »Slovo" (I— V) in »Na tujem" (I— IX).

Njegove lirske pesmice opevajo naravo, n. pr. „Na morji*, „Vetrič":

Mislim mojim vsa priroda Odgovarja v temnih glasih —

ljubezen, n. pr. »Deklica", »Dekle pri oknu", »Trije jezdeci", „Na tujem"; te pesmice so naravne in neprisiljene.

Rana smrt njegovega brata mu je vcepila v srce resnobne nazore o življenju, ki pa niso izraz svetožalja:

Valovje življenja je bitje temn6,

V njem sreča in tuga enako izginja. („Življenje*^.)

Življenja se je treba veseliti („Zdravica^ Pivec.)

Slovanom ni obupati radi ogromnega števila:

nKje moči, kje volji so meje?*

Svojemu bratu Simonu je jednak v goreči ljubezni do ožje domovine, do lepega sorskega polja, kateremu je posvetil posebni venec. Značilna stran njegovega svojstva je gorka tuga, ki jo je vsekala pesniku plemeni- taška krutost zoper preprosti slovenski narod, ki je toliko pretrpel od svojih grajščakov. To se opisuje v preobširni pesni „Stara pravda", v „Kljukovi smrti", tako tudi v »Odmevih od Save', {„Slovan 1887).

»Stara pravda" je obširna epična pesen. Med posameznimi deli ni prave zveze^ mnogokaj je neverjetnega. Nazadnje nastopi mladenič -pevec; zasmehujejo ga radi pesni „0 kmetu", on pa je grajščaka usmrtil; z mečem pridrli so kmetje in porušili grad. Opravičena je sodba pisatelja „Dvanajst večerov" o tej pesni. SI. 1884, 270.

„Kljukova smrt" je zložena v pristnem zlogu srbskih narodnih pesnij. Kljuk, silni junak na Posavju, je imel razne silne pregrehe na vesti in je zanje od cesarja in škofa dobil oproščenje. Zato pa, ker je ljubil a ne


  • ) „Odmevi od Save", Slovan 1887.


64 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

snubil krasne hčerke pobratima Sovrana, ga je ta pozval na junaštvo. Ker se je pa hotel z zvijačo rešiti iz zadrege, ga je veščica izdala sovražniku, njegovemu zmagalcu. Domov pohitevšega ranjenega Kljuka je pokopal sosed Cmec v gozdu. Oporoka Kljukova nas spominja oporoke Kralja Matjaža.

Pesnik je jako nadarjen, samo vzgojil in izvežbal ni svojih darov, njegov jezik je tu in tam okoren.

Josip Pagliaruzzi-Krilan (1856—1885)

iz Kobarida, je srednje šole dovršil vselej prvak v Gorici, kjer mu je nekaj časa bil učitelj Leveč, pravoslovne nauke pa na dunajskem vseučilišču. Prebivši prvi rigorosum je prakticiral v Gorici in priučil se sodišču. Pisal je dovršeno slovenski, nemški in italijanski, govoril in čital hrvatski in francoski, učil se ruščine in angleščine ; posebno marljivo je čital srbske narodne pesni. Svoje prve pesni je objavljal v Stritarjevem nZvonu*^ ; 1882. 1. je deželni nadzornik Anton Klodič vitez Sabladoski založil njegove pesni. V prvi pesni, katero postavlja kakor Stritar na čelo prvemu zvezku ,fZbranih Spisov'^ opeva pesnik naravo, ki je gotovo nanj mnogo vplivala ; uprav tako po- zdravlja tudi njegov učenec Krilan »zelenih hribov pas^S pevaje:

Na vaju bom mislil, polje in vas, Na vas, o gore in vode!

Enako draga mu je tudi samota.

Stritarjev gojenec v pesništvu in v nazorih sveta, se je bil s početka udal svetobolju:

,,Saj kamorkoli mi pogleda Oko, povsod, povsod gorje."

Kakor Simon Gregorčič se je tudi Krilan rano oprostil te

tlačeče more:

»Udano nosi to gorjč.

Saj si pomagati ne moreš."

Dasi ni v prvi vrsti lirik, mu je vendar ljubezen narekovala nekoliko jako lepih pesmic, n. pr. »Dekle in tica"^. Najlepši izmed Ijubavnih pesnij sta »Zakaj je bil raztresen ?'% »Zakaj ni mogla šivati ? Obe sta zloženi po istem motivu. Globoko ljubezen izraža tudi »Bo kočico zidal", »Najljubša želja", »Zaljubljeno morje",

»Samo en cvet", »Najhujša bol".

« ■ ■ ■

Josip PagUaruggu — Dr. A. Štrekelj, Ljublj. Zv. 1885, 228, 247. — S. Gregorčič, Venec na grob Krilanu, Slov. 1885. — Slov. 1885 s podobo. — Edinost 1885, 18. — S. 1885, 10 (uvodni članek). — Slov. Nar. 1885, 50. — SI. Nar. 1887, 107. — Ed. 1887, 49-50. — Lj. Zv. 1884, 314.


. J'


Pisatelji. 65

Kakor drugi slovenski pesniki se tudi Krilan ni mogel izogniti vplivu balkanskih dogodkov koncem sedemdesetih let. »Slovenski vojak" naj hiti bratom na pomoč, da »Nikdar več rob Slovan ne bo!!" Marsikateri mladenki se je srce krčilo, ko je moral njen dragi v vojsko:

Ostavil sem drago nevesto doma, Ljubila sva z njo se, prav angelca dva*.^

Najobširniša in najlepša pesen v tem obziru je »Smrt Indža Vojvode ".

V trg Gujumli so divji Kirdžalije znosili svoj rop. Bahati vojvoda Indža je na pravoslavni praznik v vas Užum-Jenikoi prišel ropat in je sredi svetega opravila starega popa sunil na tla in s svojci strašno razsajal prisvojivši si zlato čašo. Domov jahaje je podražil dečka, ki se je igral z dolgocevno puško, a ta je z njo UvStrelil Indža vodjo. Trikrat so Kirdžalije pokopali Indžo, trikrat ga je zemlja vrgla iz sebe. Njegova mati v Slivnu, slišavši to, je prišla po sina, ga zanesla v samostan pri sv. Trojici in izkopala tam jami za sina in zase.

nStari hajduk" popisuje na ginljiv način mučni stan Bolgarske. Duh starega hajduka l^ta

Po bolgarski zemlji prelj ubij eni. Po bolgarski, tužni zapuščeni. Kjer gorjž povsod, obup povsod St6ka, joka moj nesrečni rod.

V to vrsto še spadata »Stara mati", »Samodive — Samovfle". Opeval je tudi delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila

in Metodija ter prihod cesarja Frana Josipa na Slovensko 1883. 1.

Izborno je Anton Klodič Krilanovo „črno ženo" prevel na nemški jezik in pridejal tretjemu zvezku Krilanovih spisov.

Tretji zvezek „ Zbranih spisov"* pa nam prinaša tudi nekaj sestavkov v nevezani besedi; poučno - znanstven je spis »Nekaj o koristi in potrebi zemljepisja"; Stritarjevim šaljivim govorom, n. pr. „0 vinu" id. je jednak Krilanov ,,Oči". Obraz iz narave je „Senica", pripovedne in opisovalne vsebine pa »Novo leto na kmetih", „Za vasjo", »Grob v kotu^ ter »Razpor in sprava" ; zadnji dve didaktične vsebine.

V Krilanovih prvih pesmicah se razodeva Stritarjev in Gregor- čičev vpliv, vendar se je zgodaj rešil Stritarjevega svetožalja in

  • ) ^Svidenje' je bilo žalostno za mater, ko so ranjenega sina poslali

domov, kjer je umrl. — Krasna balada je tudi ,.Na bojišči« („Lj. Zv." 1882). — „Smrt kralja Samuela", {j,Lj. Zv.*' 1883j) kaže, da je znal zgodovinsko vSnov prikrojiti za pesniški namen.


66 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

njegove gostobesednosti. Osebe, ki nastopajo v njegovih pesnih, so vzete iz srede naroda slovanskega; Krilanova dikcija priča, da je blagodejno nanj vplivalo narodno pesništvo, saj so se mu zlasti prikupile srbske narodne pesni. Točno je izpolnjeval zahtevo J. Cimpermanovo, da morajo pesnikovi čuti biti resnični ; vestno se je izogibal praznega besedičenja in sofistike.

Kar se tiče njegovega jezika, bilo bi omeniti, da se v baladah navadno pretirava ponavljanje istih besed; v pesmici »Spomlad, ki ima sedemnajst kitic po dva stiha, nahaja se jednajst takih ponavljanj; v pesmici ;,Tri cvetice^ se čita:

„U polji, u polji«, „U gori, u gori«, „0j čujte, oj čujte, cvetice tri" „0j čujte, oj čujte sestrice tri.«  „Ovijte, ovijte", „To niso, to niso" id.

Osebna zaimena, ja&j ti, on mu rabijo prepogostoma, n. pr. v pesni »Slovo '^, enklitično zaime prepogostoma naglasa, n. pr. ^^Udaja*; prepogostoma mu rabijo odvisni stavki, ker nas to preveč spominja proze; tudi se ni o tresel glagola „podcUi se^.

Zelo priljubljen je bil v družbi Krilan; v slovenskem, nemškem, italijanskem in furlanskem jeziku je kar ex abrupto govoril daljše napitnice in ogovore šaljive vsebine.

Anton Aškerc^)^

por. pri sv. Marjeti ob Rimskih toplicah blizu Celja 1856. 1., je dovršil gimnazijske nauke v Celju, kjer se je uže poleg predpisanih pred- metov z izredno marljivostjo, a tudi nadarjenostjo jako mnogo- stransko izobrazil. Leta 1877. je stopil v mariborsko bogoslovnico, kjer je bil po dovršenih naukih posvečen v duhovnika. Služboval je na raznih mestih na Štajerskem za kapelana, upokojen je sedaj arhivar pri mestnem magistratu ljubljanskem.

Do Aškerca nimamo nobenega pesnika v slovenskem slovstvu, ki bi si bil odbral tako odlično svojo posebno pot, kakor Aškerc. Da bi se naučil pripovednega zloga, je temeljito proučeval naj- odličnejše pesnike prvih kulturnih narodov in se tudi dolgo pri- pravljal na svoj poklic. Kakor Gregorčič, se je tudi on s početka skrival pod tujim imenom — Gorazd — ; pod nekaterimi pesmi- cami se je podpisal tudi Ivan de Granada^ n. pr. pod „Balado o potresu^, „Lj\ Zv," 1885.

  • ) Ivan Cankar, Lj. Zv. 1896. — Mijo Vamberger, Vienac 1898, br. 1,

-— Rimski Katolik I. in II. teč.


Pisatelji. 67

Kljubu svojemu značilnemu svojstvu se je v prvi dobi svojega razvitka držal poti, po kateri so hodili tudi drugi pesniki, toda Leveč, tedanji urednik „ Ljubljanskega Zvona" ^ je izpoznal Aškerčevo epično nadarjenost ter ga je v živahnem pismenem občevanju napotil, da se je popolnoma posvetil epičnemu pesništvu. Opeval je ljubezen do domovine na najbolj markanten način, n. pr. »Trije popotniki", »Svetinja^, »Tuji pevec'^; odlikuje se v tem zmislu

,Napoleonov večer", na katerem se je konečno oglasil Vodnik,

povdarjaje zasluge Francozov za Slovence. Jako originalna je ^Vinska bajka"; gornik na pol spe, na pol bede posluša, kaj v sodih govore duhovi; iz tretjega čuje te-le besede:

Bog živi v čašah naših sok ta zlati, Vsa ž njim slovenska nam vina! Bog živi, ki rodi jih, zemljo sveto, Živela vsa domovina!

Z velikim humorjem je pisana »Slovenska legenda", v kateri se pripoveduje, kako težavno je prišel Trubar v nebesa ; upiral se mu je škof Tomaž Hren, celo papež Nikolaj se je rogal Metodiju, povdarjaje neslogo slovansko; a Bog sam se je potegnil za Trubarja :

Ker v vašem jeziku vas prvi učil Moliti je, psalme peti.

Brez primere v slovenskem slovstvu pa je venec balad

,Stara pravda^ O, ki slika silno žalostni stan slovenskih kmetov

početkom šestnajstega stoletja; vse se je bilo zaklelo zoper slo- venskega kmeta: visoki davki, neusmiljeni grajščaki, grozoviti Turki, slabe letine, kobilice; celo Slovencem prijazni cesar Maksi- milijan jih je pustil na cedilu. Vsaka balada je slikovit prizor iz onih tužnih časov; vse pa nadkriljujeta zadnji dve, namreč ;,Stava^^ in »Kronanje^^

Da bi si pesnik leka za žalostne socijalne razmere obetal od revolucije, se ne more sklepati iz teh pesnij, tudi ni nekorektno, da je sploh zgodovinsko dejstvo kmetskega upora porabil za predmet pesnikovanju, saj je opetovano porabljen tudi za pripovesti. ^Bimski Kot.*" 1888, 325 pravi: »Vera, potrpljenje, zajipanje v Boga, ali vsaj v Božjo pravico: to je kristijana proti krivici prvo orožje; drugo je postava in pomoč od postavne vlade.« Saj so kmetje šli cesarja prosit pomoči, pa je niso dobili; pomagati so

") Lj. Zv. 1888.


68


Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


BI hoteli sami. Pesnik ne izpodbuja na upor, nego popisuje samo, kako se je vršila stvar in v tedanjih razmerah se tudi ni moglo zgoditi inače:

V pest svojo odslej le verujem, Zaveznik moj puška je ta.

Tudi Ivan Jenko je opeval »Staro pravdo«, pa se mu ni po- srečila.

Pesnika Aškerca, navdušenega Slovana, zanimajo tudi raz- mere v drugih Slovanih ; v zlogu kraljevodvorskih pesnij je zložil

»Svetopolkovo oporoko« in znani pripovedi dal novo poetiško obleko.

Leta 1882. je dr. Rodakievič v „Tribuni*' v lepem podlistku pisal o grobu poljskega kralja Boleslava Hrabrega v cerkvi ob Osojskem jezeru na Koroškem; po tem spisu je sestavljena legenda »Mutec osojski« '),

Narodne pripovedke o kralju Matjažu je pesnik porabil v to, da bi mu zaklical :

Tam zunaj, tam zunaj pa narod, Tvoj narod krivice trpi.

Srčni bolesti radi vojske med Srbi in Bolgari je dal odduška v pesni »Boj pri Pirotu«*), vzkliknivši:

Kdor brata naščuje na brata, Ta bodi — ta bodi proklet!

Pesnik pa je jel opuščati te presplošne predmete, opuščati mehkočutnost in romantičnost poprejšnjih pesnikov:

Poetje srečni stari vi, A minol Pegazov je čas,

Poetje d6be zlate! Že davno izumrli!

Vi jahali ste svoje dni Kaj pod nebo zdaj nosi nas ?

Konjiče nad zemljoj krilate! Kaj starci mislite vi vrli?

Slikal je življenje, kakršno je, zavrgel je sentimentalnost; ves program izraža se v pesni »Moja Muza« :

Moja Muza ni mehkužna Moja Muza se ne joče

Bledolična gospodična; Nad svetovnim gorjem britkim,

Čmogorka je, vSpartanka, Resno kliče le na delo

Deva zdrava, ognjevita. Ki naj spasi nas edino.

v

Človeška narava je slaba ; lahko se pregreše tudi ljudje takega stanu, ki ima nalogo, človeški rod pripravljati za nebo, osobito v takih časih, ko vlada občna sprijenost. Take razmere opisuje


  • ) Lj. Zv. 1889. — ») Dostavi: ,Jek iz Balkana*, Slov. 1885.


Pisatelji. 69

nList iz kronike ZajCke'\ ko so se menihi bili preveč udali vinu v kleti in so se manj pečali s knjižnico. To zgodovinsko resnico potrdil je celo bivši mariborski škof dr. Stepišnik v svoji knjižici yyBa8 Karthduserkloster Sei&**^)

Pesnik ni imel namena smešiti samostanskega življenja sploh; gotovo nobeden treznomisleč čitatelj te balade ni izgubil spošto- vanja do vzornega samostanskega življenja. Ni verjetno, da bi ta balada, ki ne »poobčuje« slabe strani jedne osebe ali jednega samostana, »napolnila s črtom in sovraštvom do redovnikov, sploh do rimsko-katoliškega redovništva.« 

Istotako ni zaslužila ostre obsodbe od strani ^Rimskega Kato- lika*" »Celjska r o m a n c a «, ki pripoveduje zgodovinsko resnico, da so Teharčani postali plemeniti ; pesnik ni nameraval poveličevati »patra Urha« kot »redovnika-prešestnika«. Uže 1874. 1. se je v „Zori^ priporočalo, tragično zgodovino celjskih grofov porabiti za slov- stvene proizvode, zlasti za dramatične.

Velika je razlika med Stritarjem in Aškercem v tem obziru, da je Stritar — »Samotar« šel na otok, kateremu je neznan človek, stvar uboga ; Aškerc pa se je začel vnemati za modrovanje Grkov in Rimljanov, Hebrejcev in Arabcev, Turkov, Perzov in Indov.

Slavni kordovski Abduraman je v težkih sanjah k sebi pozval zdravnika, čarovnika in derviša, da bi poizvedel, kako bi mogel večno živeti. Najbolj mu ugaja izrek poslednjega:

„V delih svojih živel sam boš večno." (nČaša nesmrtnostih)

Modremu, pa pohotnemu Aliju, ki se je bahal z bogastvom, je odgovoril »dvorski norec«, da so najlepši dijamanti srage.

Padajoče s čela možu,

Ki za svojcev kruh bori se.

Duhovito odgovarja napadajočemu ga kritiku v romanci »Firduzi in derviš«. Perzijski pesnik Firduzi sestavlja slavni epos Šah-name, in ga čita začudenim poslušalcem. Ko opeva boj med dobrim in zlom, med temo in lučjo, večni boj med Ormuzdom in Ahrimanom, mu derviš Mahmud zabavlja in ga opravlja. Ko se je to sporočilo pesniku, svetuje ta, naj Mahmuda poškrope z mrzlo vodo, ostanek pa mu naj dad6 piti, češ ker mu je koran zmešal glavo.


O Marburg 1884.


70 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Nepremagljivo hrepenenje vzhodne dežele ogledati si na lastne oči, ga je napotilo v Carigrad, po svoji legi najkrasnejše mesto na svetu:

z močjo Čar6bnoj spet

Ob, bolj, ko kdaj popred.

Na tuje, kam, ne vem še sam —

Sreč me goni v daljnji svet.

Vozeč se »Po železni cesti« vzklikne:

Tok pisan si vlak ti — življenje!

S svojim razširjenim obzorjem ogleduje in motri povsod človeško stran, pri kristijanih in nekristijanih, se raduje krasnega bosenskega jezika, obžaluje krasno Mohamedanko v tesnem haremu, priznava tudi pobožnost Turka:

Po svoje jaz — vi pa po svoje Kot bratje častimo Boga;

priznava »Na mohamedanskem grobišču« v Sarajevu, da je Mo- hamed poznal — človeško srce. »Na galatskem mostu« vzklikne:

Različnih jezikov, n6š, b6j smo in v6r, Pa vendar-le vsi smo si bratje!

Naj si je pesnik z griča Bulgurlu ogledaval bajni Carigrad, naj je bil na vrtu pred Hagijo Sofijo ali na otoku Prinkipo, naj je motril ples dervišev, vse je opazoval z bistrim očesom, velikim duhom in slovanskim srcem. Gorko mu srce bije za tožne tlačane in zatirance, in to je njegova najdivnejša lastnost, da svoje sočutje izraža brez ozira in s klasičnim lakonizmom. Tudi tukaj so mu izborno služile klasične in orijentalske slike. Dva tlačitelja povzro čujeta mnogo bede : posamezni samosilniki in brezsrčno premoženje. Nasilje oblastnikov se biča v »Caligulovih igračah«, v »Satanovi smrti« in »Istoriji o miru«, v »Deveti deželi«, katero je Kan raz- delil v tabor uživaj očih in v tabor zatirance v in teptancev. Pesnik ne jadikuje, tudi ne hujska revežev zoper bogataše, nego slika samo dejstvo gotovo s krvavečim srcem, saj poje:

. Ljubezen rodila slobodo bo zlato. Ne bo več sramotnih verig in okov; Vsi, kar nas svet nosi, le bratje in sestre. Ne bo več trinogov, ne bo več robov.

(Bajratnska legenda."^

Za nama svet verig, okov, Pred nama boljši svet, ves nov.

(Osvoboditeljica suSnjeva.)


Pisatelji. 71

Vse blago srce pesnikovo se zrcali v vencu pesmic, ki imajo naslov »Iz pesmarice neznanega siromaka« in se pečajo z najvaž- nejšim vprašanjem sedajnega časa, z vprašanjem družbinskih iz- prememb v prilog delavskega stanu. »Delavčeva hči« je tožna, da ji Rojenice niso dale drugega imetja nego lepoto, »Božična pesem siromakova« povdarja:

Da v kočah, ne v palačah, še vsekdar Človekoljubi so se porodili.

»Večerna molitev siromakova" se obrača do Boga:


»Olajšaj mi življenja breme Pretežke me ter6 skrbi.


Kljubu težavnemu boju za obstanek se delavski stan odlikuje tudi s poštenjem:

A drugi dan pčslal je (papež) »rožo kreposti" V predmestje oddaljeno — delavki Gosti.

Vsled teh pesnij pesnika Aškerca slovenski socijalisti štejejo med svoje pristaše ; smotri pesnikovi in socijalistični pač ne bodo popolnem jednaki.

Opazovanje človeške bede privede ga nazadnje do modro- vanja o človeškem življenju sploh, in tu stoji pesnik na vrhuncu svojega stvarjenja. Mladi brahmanec se je izpovedal:

življenja uganko sam htel je Pronikniti smelo duh moj,

a Buddha mu odgovoril da to ni greh, kajti:

Le misli Ambattha preljubi. Le dalje ves svet premišljuj, Da misliti greh bi bil morda, Brahmanom tega ne veruj. („ Grešnik^.)

»Pramloča*^ *) opisuje vtis ženske lepote. Kralj Adžatasatu želi, naj Buddha izvrši nekaj čudežev, a Buddha ga opozori na svet, ki je poln čudežev.

Krasna je misel izražena v pesni „Kršna".*) Bog Višnu, včlo- večen kot Kršna, je tisoč let potoval po svetu in učil ljudi, a prepričal se je, da je več vredno človeško življenje, polno muk

  • ) Tej pesni je dala povod indska pravljica, ki jo je objavil pisatelj te

knjige v „Kresu^,

') Pisati in izgovarjati se mora „ Kršna** a ne Krišna. Indologi, ne po- znajoči slovanskega samoglasnik tvarjajočega r— -a, so dotično Črko trans- skribovali z ri namestu r.


72 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

in trpljenja, pa tudi olajšano včasih po radostnih trenutkih, nego mirno življenje bogov brez bojev in težav. Ljubezen in izpoznanje Boga je svrha človeškega življenja; v to svrho moramo prelivati kri in se bojevati.

A življenje to samo ob sebi S čim plača ga vsaki zemljan? Za življenje spet damo življenje, In s smrtjo je dolg poravnan.

(„Basarska parabola.")

Aškerčev „Jaz" se da primerjati z Gregorčičevim »Človeka nikar".

Da je pesnik s takimi nazori naletel na odpor, je naravno;

zagovarja pa to naziranje s pesnijo »Herkulov kip**, ki se zvršuje

s stihi:

Resnica nad vse! — to je svet ideal, Ki v zgodbi vpodobil se je, ko kristal ... Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist. Da vsak realist je res — idealist!

Toži se drugod, da brezsrčni in goli materij alizem ostruplja človeško društvo in da gineva vzneseni ideaUzem. Stritar pa je nekje omenil v svojih spisih, da poezija ne izumre, dokler bo človek živel na svetu, če se nam tudi ne javljajo vselej odlični pesniki.

Zlagam se s Cankarjem, ki pravi v „Ljuhlj. Zv.^ 1896, 622: In ta svet poezije stoji še dandanes tako trdno, kakor za španskih »ovčarjev'^ nemških „Minnesangerjev" in škotskih »bardov**.

Sedajni časi se oddaljujejo od sentimentalnosti, zahtevajo soci-

jalne izpremembe, trd je postal boj za obstanek, in taki časi rode

pesnike z markantnim svojstvom. Tak pesnik svojega časa je Anton

Aškerc. S kratkimi potezami nam predočuje sliko ; tu ni nobenega

stavka, nobene misli preveč, nič ni nepotrebnih prispodob ; v zadnji

kitici ali vrstici se pove nepričakovani zaključek, n. pr. »Satanova

smrt« :

Mrtev Satan leži; oh, ne gane se več. Pala kap mu je menda od smeha.

S tem nepričakovanim zvršetkom se doseže velik uspeh. Aškerčeva muza, črnogorka ali Špartanka, se ne izgublja v drobnih lirskih igračah, nego je jednaka Vereščaginovemu čopiču, ki je s svojimi bojnimi slikami v gledalcih hotel vzbuditi mržnjo zoper vojsko. Pesnik ne poveličuje temnih stranij človeškega življenja,


Pisatelji. 73

nego se bojuje za slobodo in blaginjo naroda. »Najlepši dan" je za kralja ta, ko:

Usmilil si ljudstva se, sužnih sirot, Svobodo si zlato mu vrnil, gospod.

Jezik je pesniku naraven, preprost in v čudovitem soglasju z mislijo in položajem, včasih celo trd, kakor je neizprosna resnica, katero zagovarja. Njemu zadošča samo nekaj potez, v romancah samo jeden prizor. On sam je najbolje označil svojo muzo kot

,devo zdravo, ognjevito*^, ki očara s prirodno svojo krasoto.

Josip Freuensfeld^) (1861—1893; Dcvojan, J. K. Klemenčič, Radinski, Svojmir), porojen v Kapeli blizu Radgone, je od 1880. 1. učiteljeval v Ljutomeru. Imel je dvakrat dopust, da si na dunajskem višjem izobraževališču za učitelje popolni svoje znanje. Vsakokrat je moral plačati sam svojega namestnika; da je mogel izhajati za silo, so mu ljutomerski rodoljubi zlagali malo mesečno podporo. Vsled pomanjkanja in vsled duševnega napora pa si je nakopal kM kroničnega želodčnega prehlajenja; zaman je v Karlovih Varih iskal pomoči; dal se je operirati na praški kliniki, a dva dni po operaciji je umrl — dnč 23. decembra. V „Drobnih pesmicah" ') izraža svoje nazore o naravi in živ- ljenju, ki so pa precej otožni; pesnik sam opravičuje to:

Ker naroda nesrečnega Nesrečen bil sem sin.

Uže naslovi njegovim pesnim so otožni, n. pr. „V grobu" '), „Moj oveneli cvet".*) Osobito marljivo pa je zlagal balade 1886. leta, n. pr. „0b morskem obrežji", „0d Mure do Drave", „Tujec" f^Z./ Zv.^). Krotek narod je zasedel deželo, ali njegova sreča je bila kratka; zato je kanila angelju solza z lica, in ta solza je „Blejsko jezero" (Solza).') Mati vpraša mladeniča, pri- šedšega v rojstno vas, zakaj je tako bled; ali on ji tega ne more povedati, ker bi jo inače žalile solze (Mati) •), „Poroka" ^; se vrši v cerkvi, vse bi rado videlo lepi par : on je lep in resnoben, ona pa krasna in vesela. V skritem kotičku cerkve si briše solze mlado dekle, proseč Boga, naj ji izbriše bridke spomine.*) Blizu jednake vsebine je balada „ Grajsko dekle" ; užival je mla- denič srečo na grajskem vrtu; ali danes uže naznanjajo zvonovi, da grajsko dekle polagsgo med rože. Tu pa tam se vidi vpliv Krilanovega jezika in zloga, n. pr. pogosto ponavljanje istih izrazov, n. pr. Tja gori, tja gori, id. Če bi Gorazdove balade in romance smeli primerjati velečastnim kipom v grških in rimskih svetiščih, se nam Radinskega balade dozdevajo podobne lepim in umno izdelanim slikam za modeme salone; vse je mično in drobno, pa brez globljih potez iz Človeškega življenja; s tem pa se mu ne izreka graja. 1885.


  • ) Dom. 1894, 1. — Ljublj. Zvon 1894. — Kol. Moh. 1895. — Pedag.

letnik IV. 1896. — ') Lj.Zv. 1886. — ») Lj. Zv. 1886, 1887. — '*) Lj. Zv. 1885, 451. — *) Lj. Zv. 1886, 65.. — *) Lj. Zv. 1886. — ') Lj. Zv. 1887. — *) Ljub. Zv. 1888. Glej Vzgojeslovje („ Mladini" in „Venček").


74 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

in 1892. 1. je izdal dve knjižici za mladino; v prvi se nahajajo pesni in pri- povedke, v drugi pripovedke in pravljice, jako primerne za nežno otroško d6bo. »Družba sv. Mohorja" je zadnje čase vsako leto prinašala lepe povesti iz peresa Freuensfeldovega.

Anton Hribar

porojen 1864. 1. na Krki na Kranjskem, najplodovitejSi epski pesnik »Dom in Sveta, obdeluje predmete o narodnih pravljicah, ki so doma na Dolenjskem. Take snovi so: »Okameneli gostje«; (1888). »Brat Pavel« nas spominja Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak«; dejanje se vrši v letu, ko so Turki napadli samostan v Zatičini; tudi »Vragova nevesta« ima svojo podlago v turških bojih ; »Trije svetniki« (kaznuje se nečloveško postopanje graščakov s kmeti); »Mladi gospodič« (se pogubi, ker ne sluša petja tistega ptiča iz vzhodnjih dežel, ki ga je rešil v smrtni nevarnosti). Dasi je vsebina tužna mnogim pesnim, n. pr. »Grablje«, »Gomila«, »Smrtin jok«, »Deseti brat«, se vendar ne ogiblje šaljivih pred- metov, n. pr. »Kurent« (1890) :

Hiti med svet in burke trosi; Ni Kranjska vsega še zabila, Kar takrat je smehii užila.

Nekoč je šel Kurent na Dolenjsko, drugikrat na Gorenjsko, tretji- krat na Notranjsko ; Kurent jim je piskal tako, da se je vrtelo vse. Nazadnje se je Kurentu ostudil svet ; v pekel ga niso hoteli vzeti, tudi sv. Peter se ga je branil. Na njegove mile prošnje mu je sv. Peter skozi duri pokazal rajski svit. Kurent, ne bodi len, je vrgel plašč v nebesa in sedel nanj, zapevši:

Na svojem vsak je brez skrbi!

»Zadnji knez« na Kocelovem gradu ob Blatnem jezeru je po svojih dveh sinovih, po Borislavu in Radigoju, premagal Psoglavce. Ker so mu med tem roparji odvedli jedinico Miljeno, obljubil je tistemu sinu nasledstvo, ki bi mu jo rešil. Rešil jo je starejši, a mlajši mu je vzel glavo. To je sova izdala očetu, ki je preklel vrnivšega se sina in vrgel žezlo ; v tem trenutku nastalo je jezero, ki

Požrč te žrtve bratomora, V Slovencih starega razpora.

Dobro je v tej pesni posnet narodni zlog :

Pred gradom lipa je košata, Pod lipo senca mi je zlata; Pri mizi sivi knez sedi id. id.


Pisatelji. 75

^— ll^^l^M« ^^^^^^m^ ■■■■■■■■> I II ■ ■l^B^-— »^iP— « ■ ■■ p ■ ■ ■■ MM^P^ii— ■ -■■ ■! — ^^— ■ |l I ■ I ■ I 1^ ■ ■ I ■ ■ ■■ 1 II I ■ ■ ■ ■ » ll^■■ — ^^M

Predmete si je pa iskal tudi v zgodovini, n. pr. »Usoda Japo da *^, priljubljena tvarina pripovednikom v Janežičevem »Glas- niku^ ; ^Gelboe^' opeva kazen brezbožnega Savla, ^^Mati sunam- Ijanka oživljenje mrtvega otroka. Posebnosti njegovega zloga so

v

stereotipni kratki izrazi, n. pr. ;,Crez strm in grm% ^Jn skok in dir.^

Bogdan Vened (Matija Prelesnik) }) ŽenitevFerdulfa vojvode. (Furlanska povest.) Ferdulf, furlanski vojvoda, je snubil lepo Blandino, ki mu je obljubila svojo roko, če si pridobi v vojski slave venec. Hotel se je pro- slaviti v vojski s Slovenci in jih je povabil v gosti. Slovenci pa, doslej pogani, so se po Dobroradu na Sveti Gori dali krstiti in so premagali zvite Furlane, ki so jih zavratno napadli.

Ta epska pesen je jako zanimiva, ker nam predstavlja prizore iz naše najstarejše slovenske zgodovine in lokavost južnih sosedov; nekako nejasna je slika v tem, kar se godi na Sveti Gori. Pesnik je pokazal s tem delcem lepo pesniško nadarjenost.

c) Dramatika.

Uvod.

Ker so dobro uspevale gledališčne igre ljubljanske čitalnice, in ker omenjena čitalnica v svojem okviru ni mogla j ednakomemo pospeševati vseh sredstev za probujo slovenske narodnosti, so mladi rodoljubi resno mislili na to, kako bi se dalo ustanoviti primemo društvo in temelj postaviti slo- venskemu gledališču in s tem tudi slovenski dramatiki.

Dnč 15. listopada 1866. 1. so se v posvetovanje vsešli P. Drahsler, trgovski pomočnik, dr. K. G e s t r i n , koncipijent, Peter Grasselli, hišni posestnik, Fr. Le vstik, J. No 11 i, pravnik, dr. J. Poklukar, Ed. Pour, trgovec, Fr. R a v n i h a r , dež. uradnik, Jos. Stare, stud. phil. ; L. S v e t e c, magistratni komisar; V. Valenta, magistratni uradnik; Dragotin Žagar, C. kr. uradnik. Načrt pravil je sestavil I. vStare, pravila je cesar potrdil z Najvišjim sklepom od 2. sušca 1867. leta. Društvo je imelo namen izdajati gledališčne igre, osnovati dramatično učilnico, napravljati predstave, osnovati dramatično knjižnico in omisliti si potrebno opravo.

Preveliko število odbornikov je oviralo razvoj društva ; zato so se prenaredila pravila 1872. leta v tem zmislu, da je bilo dvanajst odbornikov. L. 1891. se je društvo preosnovalo z ozirom na novo gledališče na ta način, da ima devet odbornikov, ki morajo biti vsi v Ljubljani; odbor voli izmed sebe igralni odsek petih udov, ki skrbi za repertoar; voli intendanco treh udov, ki vodi predstave; celokupni odbor pa je ravnateljstvo.

y^Dramatično društvo^ je odločno zahtevalo, da dobi v deželnem gleda- lišču prostor za svoje predstave; 1865. 1. je Bleiweis v deželnem zboru izrekel to željo; isto je zahteval Drag. Žagar v tretji seji osnovalnega odbora 1867. 1. Odbor se je jel dogovarjati z deželnim odborom, kije društvu naznanil 1868. L,


») Zab. Knjiž., SI. Mat. 1894.


76 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


da sme vsak mesec enkrat igrati, ako nemškemu podjetniku dd polovico dohodkov tistega dne ; zavezal se je tadanji vodja ZoUner, da prepušča brez povračila pripravno gledališčno obleko.

Odbor te ponudbe ni hotel sprejeti, nego je spravil po poročevalcu I. Mumiku vso stvar pred občni zbor, ki je tudi ni hotel sprejeti; predstave so se 1867—1869. 1. zopet vršile v čitalnici. L. 1869. je dobil dovoljenje enkrat na mesec igrati v gledališču; prvokrat se je to vršilo dne 10. oktobra 1869: predstavljala se je igra „Inserat".

Dr. Valentin Zamik je predlagal 1869. 1. v kranjskem deželnem zboru 1600 gld. podpore, in sicer 500 gld. za učilnico, 1100 gld. za razpis' daril. Deželni zbor si je pridržal pravico staviti pogoje za razpis, in izbrati si izvedence, da presodijo in ocenijo po.slane igre. Igre je presojal Josip Stritar, in priporočal izvirno tragedijo „Zet carja Lazarja" ; deželni odbor pa ni pritrdil, nego nagrado priznal Ant. Foersterju za opereto „Gorenjski slavček".

L. 1870—1871. je deželni odbor odločil društvu denarno podporo in mu dovolil igrati trikrat na mesec.

Vse pogajanje in dogovarjanje med društvom in deželnim odborom se je vršilo pismeno in je jako oviralo društveno delovanje. Tudi je zahteval 1880. 1. odbor, da bodi društvenim igram vzeta snov iz kranjske ali avstrijske, pa ne iz slovenske ali slovanske zgodovine.

Da je društvo vendar uspevalo dobro, je zasluga Petra Grassellija in Josipa N o 1 1 ij a, sedaj sotrudnika j^Slov. Nar.^] zadnji je od početka do preselitve v Zagreb 1875. 1. jako vestno opravljal društvena opravila. j^Drama- tično društvo^ je imelo pravico do vseh sedežev, samo do lož gledališkega zaklada ne.

Za gledališko ddbo 1871 — 1872 je društvo dobilo dovoljenje za štiri igre na mesec, dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika.

Za d6bo 1872 — 1873 je imelo deželne podpore 2400 gld. in dalo štiri- intrideset predstav. L. 1873. so bile predstave slabše obiskovane in nastala je kriza za j,Dramatično društvo^ ^ pa dobro voljni dc^eski požrtvovalnih rodo- ljubov so pomagali iz zadrege.

V dčbi 1874—1875 je izgubilo več dobrih močij, pa je vendar priredilo trideset predstav; angaževanih je bilo šest močij, nekaterim so se dajale na- grade; osemnajst močij je igralo brez nagrade. Nekoliko let je deželni odbor dajal odškodnino za trinajst lož, katerih ni bilo moči rabiti. Izrednih zaslug sta SI pridobila radi brezplačnega delovanja Juvančič in Jeločnik.

Deželni zbor kranjski je 1878. 1. podporo skrčil od 2000 gld. na 1000 gld. in tako smrtno udaril gledališče slovensko. Društvo je v d6bi 1878 — 1879 predstavljalo igri „Pokoj ni moj" in „Nemški ne znajo". Pričelo je društvo znova z diletanti in si pridobilo novih močij ; 1880. 1. igralo se je samo trikrat, od 1880. do 1886. 1. 58 krat. L. 1883. je deželni odbor dovolil dve predstavi na mesec in dostavil, naj se j^Dramatično društvo"^ mesec poprej sporazume z vodstvom nemškega gledališča, predno se obrne na deželni odbor. Med tem je dne 17. februarija 1887. 1. pogorelo deželno gledališče, in slovenske predstave so se vršile v čitalnici, kjer si je društvo omislilo z lepimi stroški (3000 gld.) oder; tu so se predstavljale igre, ki so nekako preporodna dčba slovenske dramatike. Dočim si je ^Dramatično društvo^ pomagalo s prevodi iz tujih


Pisatelji. 77

jezikov, se je odslej poskušalo domače snovi porabiti za gledališčne igre; Ivan Borštnik je po Tavčarjevi noveli „Otok in struga" dramatizoval igi-okaz v štirih dejanjih z istim naslovom, ki se je igral opetoma. Leta 1889. so se predstavljale izvirne Vošnjakove veseloigre „Pene", »Svoji k svojim" in ^Ministrovo pismo". L. 1890. se je predstavljal Borštnikov narodni igrokaz „Stari Ilija"; leta 1891. istega pisatelja dramatična šaloigra „Ni moj okus"; leta 1892. pela se je opera „Troubadour" v hrvatskem, opera „Pušča\Tiikov zvonček" v češkem jeziku.

Po raznovrstnih težavah se je po načrtih Hrasky - Hrubega 1892. leta postavilo novo gledališče na vStroške dežele kranjske, občine ljubljanske in kranjske hranilnice. „ Dramatičnemu društvu" se je dovolilo igrati dvakrat na teden, lože so se oddale posebej za slovenske in nemške predstave. Novo gledališče se je dne 29. septembra 1892. 1. otvorilo z Jurčičevo ;,V e r o n i k o Deseniško *.*)

V Trstu in v okolici se je začelo igrati uže 1868. L; prvi vodja je bil Fr. Resic; ne spominjamo se pa, katera igra se je 1868. 1. igrala v rojanski čitalnici; priredil in naslikal je oder Nace Dolinar; sodeloval je tudi Haderlap, diletantje so bili sami okoličani in v okoličanski obleki (v uniformi tržajskega bataljona). G. Josip Josipovič pripoveduje, da se je 1869. 1. igrala „Županova Micika".

Lepe zasluge ima gospa Ščuka, ki je v rojanski čitalnici nastopila 1879. 1. v igri „Mlinar in njegova hČi", v gledališču Fenice prvikrat „V Ljub- ljano jo dajmo" na korist ^Podpornega delavskega druStva^^ istega leta v isti igri na korist političnega društva ^Edinost" v Politeama Rosetti; 1882. 1. za „Podfomo delavsko društvo'^ v Fenice v igri „Dobro jutro". L. 1885. za podružnico y^sv. Cirila in Metodija" v gledališču Armonija v igri „Dva


  • ) Za razvitek slovenskega gledališča so si pridobili lepih zaslug Alt

Ivan, po obrtu rokovičar (1868—1873), B o n a č Anton (1875—1885), Dolenec Fran, igralec in pevec, sedaj trgovec v Mariboru (1869—1873), Dr en i k Fran, Eržen Gregor in F i 1 a p i č Štefan, G a b r š e k Ivan, igralec (1869 —1879) pozneje občinski tajnik na Vranskem, Jeločnik Anton (Slobodin, Antončič), igralec in režiser (1869 — 1886), K a j z e 1 Peregrin, prvi slovenski komik (pozneje trgovec in občinski svetovalec, umrl leta 1892), Kramaršič Ivan (1869—1875), trgovski pomočnik (sedaj stotnik deželnim brambovcem), Legat Vekoslav (1869—1874), sedaj vodja tiskarne „Družbe sv. Mohorja" v Celovcu, Paternoster Josip in Simon.

Izmed gospej in gospodičin so nastopile igralke ali pevke : Gerbičeva Milka, Gostičeva Gustika (Danilova), Horakova Marija, Ihanova Eliza, NagelnovaA., Neugebauerjeva bar. Antonija, N i g r i n o v a Avgusta, Matilda, Marija in Gizela, O d i j e v a Dragojila, operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli (1868 — 1878), P o dkraj škova Cecilija, Svetkova Ivana in Franja (1868—1873), Tumova Matilda.

Režiserji „Dram,atičnega društva** so bili: Josip No 11 i od 1867. 1. do konca sezone 1874/5; Josip Gecelj od 1874/5—1877/81, potem od 1883/4 do 1885 ; Anton Jeločnik (Slobodin) v sezoni 1885/6 ; v sezonah 1878/9 do 1879/80 so menjavali P. Grasselli, A. Jeločnik in dr. Jos. S t a r č.


78 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

gospoda in eden sluga" ; za isto podružnico 1887. leta v prostorih Slovanske Čitalnice (Monte verde) v igrah „Ena se mora omožiti" in „Gluh mora biti" in 1890. 1. v gledališču Armonia v igri „Blaznica v I. nadstropju".

Omenjena gospa je 1887. 1. nastopila tudi v redutni dvorani za ri^od- fomo delavsko društvo" v igrah „Ultra" in „Uskok".

V zadnjih letih se je v „Tr saškem Sokolu** ustanovil poseben drama- tičen odsek, ki je, sodeluj 6 s tamburaši in ^Slovenskim pevskim društvom**^ nastopil na velikem koncertu vseh okoličanskih zborov dne 7. januarija 1893. Predstavljal je igro „Revček Andrejček" tako izbomo, da so navzoči Čehi in Poljaki rekli : taka igra se sme predstavljati tudi pred strogim občinstvom. Odlikovala sta se igralca gg. Grebenec in Lacko Križ.

V letih 1872 do 1877 je v ptujski čitalnici gledališčne igre prirejal tedanji mestni kapelan in začasni učitelj verozakona pri realni gimnaziji Miha Lendovšek (Bogoslav RogaČki), sedaj župnik makolski, ki je sam spisal igro „Tičnik" in „Kateri bo?«.

V Sevnici na Štajerskem je Anton Leveč osnoval igralno društvo, dal po.staviti lep oder, kjer se pa po odhodu Levčevem ne igra več.

V vipavski čitalnici se je vršila igra „ Slovo", v kateri nastopata Boj mir in Ljudmila; ta nagovarja drugega, naj se junaški bojuje za tužne brate.')

  • *

Slovstvena smer v Slovencih, tako v protestantovski kakor v katoliški dobi, je bila naravnost versko -praktična: protestantovski pisatelji so se posluževali slovstva v ta namen, da bi pridobivali narod za svoje ideje, pozneje pa so katoliški pisatelji delali z isto

Naj odličnejši igralec Ignacij Borštnik je bil režiser koncem sezone 1884/6 predno je odšel na Dunaj, in od leta 1886/7. do svojega odhoda v Zagreb k deželnemu gledališču.

Ker pa je bilo z igrami dostikrat združeno tudi petje, naj se tukaj omenijo tudi pevovodje. Petje pri predstavah, ki so se vršile v Čitalnici, je vodil Josip F a b i j a n , 1869 —1870 pa Anton Foerster; do 1872. 1, Jurij S C h a n 1 1 , kapelnik 79. pešpolka, potem J. S c h i n z 1 , kapelnik 46. pešpolka; nekaj časa je opravljal ta posel A. Stoeckel; od 1878. do 1885. leta pa ni bilo stalnega kapelnika. Vse te nadkriljuje Fran Gerbič (rectius Grbec), rojen v Cerknici na Notranjskem. Izučen na praškem konservatoriju je pel prve tenorjeve vloge v raznih operah in služboval najpoprej v Zagrebu devet let, dotlej, ko je vsled nevednosti odločilnih krogov usahnila hrvatski operi potrebna podpora. Vsled bolehnosti je ostal dve leti doma v rojstnem kraju. Odtod je šel v Ulm in potem v Lvov najpoprej na gledišče, potem za pro- fesorja petja na tamošnji konservatorij ; 1886. 1. se je pa vrnil v domovino prevzemši v Ljubljani ravnateljstvo šole „Glasbene Matice", pevovodstvo v čitalnici in kapelništvo ^Dramatičnega društva", dokler si ni tisto raztegnivši delokrog na velike operne predstave moralo najeti svojega lastnega kapelnika.

>) SI. 1877, 63.


Pisatelji. 79

vnemo za svoje cilje. Iz francoske revolucije je nastala druga časovna smer, ki se je upirala klasicizmu ter povdarjala svojstvo raznih narodov in se zaglobila v njihovo minolost: osvojila si je vso Evropo. Vznikla je v Angležih in dospela v Herderjevih idejah na vrhunec ter v romantiški šoli dobila svoj izraz. Nemci in Slovani so se začeli zavedati svoje narodnosti in svoje minolosti. Vodnik in Prešern stojita pod vplivom te po vsej Evropi se šireče struje; struje romanticizma. »Ideja narodne vzgoje vodi odslej vse slovensko slovstvo kot posebni namen; zlasti ostro obliko je dobila v drugem desetletju našega veka — istodobno z Vodnikom na Kranjskem — v Slovencih med Muro in Dravo, kjer so rodoljubi, kakor Modrinjak, Krempl, Cvetko, pozneje Danjko, z besedo in pismom izražali ognjevitost svojega narodnega prepričanja, — takrat, ko sta Fichte in Amdt glasno prepovedovala rodoljubje na Pruskem.« ^)

Ta doba pa je trajala v Slovencih še dalje in obsegala vso Bleiweisovo dobo blizu do 1870. 1. Take razmere pa niso ugodne razvitku dramatike tudi drugod ne; Lord Byron v uvodu svoje drame »Marino Faliero« govori o nevšečnem položaju gledališča na Angleškem in toži o propadanju gledališča v romantični dobi ; Nemcem sta ustvarila dramo Goethe in Schiller, ki sta bila v sporu z romantiki. Ker romantika domišljijo in mehko čustvo višje ceni nego visoko misel in odločno voljo, ne more biti podlaga krepki dramatiki. Lahko se dramatika postavi v službo narodnega pre- bujenja, a to je le postranski namen, n. pr. v igri »Berite Novice«, ki sta jo spisala Jurčič in Kersnik v ta namen, da bi se primerno slavila Bleiweisova sedemdesetletnica in hkrati osmešilo nasprotstvo starokopitnežev proti narodni ideji. Blizu isto nameravata Alešovec z burko »Nemški ne znajo" in Bile s sliko »Slovenija oživljena*^.

Za ugoden razvitek dramatike pa je treba velikega duševnega središča in velikih zgodovinskih dejanj, ki prešinjajo ves narod. V Parizu in Londonu se je poprej razvila dramatika nego v raz- kosani Nemčiji in Italiji. Na Ruskem je car Aleksij Mihajlovič ustanovil gledališče. Slovencem je do najnovejših časov nedostajalo vseh potrebnih preduslovij: sijajnega dvora, velikih zgodovinskih dejanj, bogatega osredja; vendar se je storil začetek, priznanja


  • ) Fr. Ilešič, Dramatika in slovensko slovstvo. Jahresbericht desk. k. Staats-

Obergymnasiums zu Laibach 1897.


1


80 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

vreden, kolikor je v skromnih močeh našega naroda. Predmete zajemljejo naši dramatiki radi iz slovenske ali slovstvene zgodovine. V razvoju slovenske dramatike je važna letnica 1876, ko je Jurčič objavil »Tugomera'^

Da za predstave priskrbi primerni repertoar, izdaja ^Drama- Učno društvo*" od 1867. L počenši „ Slovensko Talijo**^ v kateri je do 1892. 1. izšlo petdeset zvezkov obsegajočih večinoma prevode; izvirni so: »Berite Novice", »Gorenjski slavček", »Kje je meja", »Nemški ne znajo^, »Roža", »Slovenija oživ- ljena", »Teharski plemiči", »Veronika DeseniSka".

Najodličnejši zastopniki na polju dramatske poezije so Jurčič (»Veronika Deseniška", »Tugomer", »Berite Novice"), VoSnjak (^LepaVida", »Dr. Dragan", ;,Svoji k svojim"), F u n t e k (»Teharski plemiči*^) in A. Medved (»Kacijanar**, » Ostro vrhar"). Jurčič, Funtek in Medved si izbirajo tvarino v zgodovini, Vošnjak pa v modemih družinskih in parlamentarnih razmerah. Narodnemu namenu služijo igre »Berite Novice", »Nemški ne znajo" in »Slovenija oživljena^ Krajevnega pomena je Klodičev »Materin blagoslov". Vzgojevalni namen ima Zavrtnikova igra »Loterist".^)

Pisatelji.

Josip Jurčič, (Glej : Pripovedništvo).

„Veronika Deseniška." Celjski grof Friderik je na prošnjo graščaka Soteščana na svoj dvor vzel lepo Veroniko, hčer malega graščaka z Desenic, pa se je sam zaljubil v iyo, ker je bil oženj en z bolehno in po- stamo grofico Modruško. Friderikov oče, grof Herman, je ukazal sinu, naj jo pošlje domov, Friderik pa jo je hotel spraviti na grad Ostro vec. V tem trenutku je prišel Janko, Deseničarjev nečak, da bi jo rešil; zaplete se v boj s Fride- rikom. Po nagli smrti svoje soproge se je Friderik na tihem poročil z Veroniko, pa jo je zapustil, ker mu je oče zapretil, da mu odvzame prvorojenstvo. Vero- niko je dal stari grof zapreti, sina Friderika je poslal na Ogrsko, a i\jegov drugi sin je padel raz konja in se ubil. Veroniko so zatožili radi čarovništva, Janko je prišel pričat zanjo. Cesarsko sodišče jo je oprostilo, a Herman jo je obsodil na smrt; Janka so prebodli.

Način, kako je prišla Veronika na dvor Celjanov, je nenavaden. Ni verjetno, da bi bil mali graščak Soteščan spravil mogočnega grofa v Desenice na obisk in mu šele tam povedal, da bi se rad oženil z Veroniko in da bi naj samo radi tega bila na dvoru


  • ) „Loterist." Šaloigra v jednem dejanju. vSpisal Anton Zavrtnik. V Grorici.

1889. Tiskal in založil A. M. A. Obizzi.


(dt


Pisatelji. ^ 81

Celjanov, da bi ji on bil bliže. Pohlevni Janko, ki gorko ljubi Veroniko, nastopi preveč kakor »deus ex machina**, ko jo hoče rešiti iz rok Friderikovih; v ostalem pa je tragična usoda Veronike zelo primerna za žaloigro. biače blaga in požrtvovalne ljubezni zmožna Veronika je zapadla kruti usodi, ker ni bila zadovoljna z mimo srečo v malih razmerah, nego je hrepenela po sijaju.

„Tugomer."*) Povest te tragedije je ta-le: Geronu, nemškemu knezu v Polabski pokrajini, je njegov gospodar Oton I. strogo zaukazal, da mora ukrotiti ali uničiti polabske Slovane; v tem boju je bil vjet Tugomer, naj- veljavnejši vodja slovanski, a je čez dve leti pobegnil iz ječe. Zato je poslal cesar Hildeberta, prvega nemškega biskupa, poizvedovat, kako se je moglo to zgoditi. Geron je povedal, da se je to izvršilo na svčt Gripa, v Slovanih naseljenega Nemca, katerega Slovani spoštujejo za svojca. Slovani se posve- tujejo, kaj je storiti. Staroizkušeni Mesti slavje za odločen upor proti Nemcem, krščanski misijonar Slovan Zovolj, nevedoma slepo orodje Nemcev, je za mir, pesimist Spitignevje gol materijalist, dobrosrčni in preslepljeni Tugomer je za to, da se plača mala dan (tribut), da se dogovori, naj se pošlje trideset najveljavnejših slovanskih velmož v tale za šestdeset nemških. Toda nemški naseljenec Gripo je pomoril slovanske stražnike nemških talov, osvobodil te in pomoril slovanske talnike. Tak sad je rodila Tugomerova lahkovernost. Tugomer je potem v boju izdahnil junaško svojo dušo.

V »Tugomeru" je narisan značaj slovenskega naroda ; miro- ljuben in pošten do zadnje pičice, smatra tudi nasprotnika za poštenjaka; Mestislav nasprotuje tej preveliki zaupljivosti Tugo- merovi, pa inače ceni njegove vrline; Gripo, Geron in Hildebert so risani po znanih posebnostih nemškega naroda; Gripo je kupec in imovit posestnik, na videz prijazen Slovencem, inače njihov nasprotnik; Geronu nobeno sredstvo ni prepodlo, da bi podvrgel in uničil Slovane. Hildebert je škof, kakor jih znamo iz Metodijevih časov, in to je dovolj. Tugomerova žena Zorislava je prava ljubeča žena in skrbna mati, plemenite ljubezni svojega moža do domo- vine pa ne ume; prizor, ko se poslavlja Tugomer na krvavih tleh od žene in otroka, pretresa čitatelja. Po moževi smrti bi tudi ona morala umreti, pa o tem ne slišimo ničesar. Bojan, ki je s Tugomerom jedini bil ušel Nemcem, ljubi krasno Grozdano, v kateri je morda ljubezen do domovine prekosila ljubezen do moža. Jako lepo je risana Vrza, babica Tugomerova, jako stara ženica; pamet se ji je omračila, ker je v bojih Slovanov z Nemci izgubila dva sina; z


  • ) Fr. Leveč, ^Tugomer", S. 1876, 23, 25, 30, 32. Jos. Penižek je izdal

jjTugomera" v češkem prevodu zbirke »Slovanske divadlo", Jičin,L.SehnaL 1883 1


82 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

monologom v petem dejanju, nastopivši v temni noči, vzbuja pozor- nost; Tugomer leži mrtev na tleh; Vrza je začela celo nad doma- čimi bogovi zdvajati. Dejanje je v prvem aktu zasnovano, v drugem in tretjem zapleteno, in je tudi še v četrtem tako krepko, da gledalec pazno čaka petega.

Snov za tragedijo ^^Tugomer** je naSel Jurčič v Giese- brechtovi knjigi „Wendische Geschichten** , 1870. 1. jo je začel pisati v trohejih. Leveč mu je dokazal, da ta mera ne ugaja našemu jeziku, zlasti ne dramatskim spisom in mu je nasvetoval petero- stopni jambski verz. 1878. 1. je spisal vso dramo v prozi. V tej obliki mu je Vošnjak ovrgel glavnega junaka. Tudi Levstik je pritrdil sodbama Levca in Vošnjaka. Z Levstikovo pomočjo je delo izvršil v jambih 1878. 1.

Dr. Josip Vošnjak '),

porojen 1834. leta v Soštajnu na Štajerskem (rodbina Vošnjakov- Bošnjakov prihaja iz Bosne), se je 1848. leta v graškem društvu „Slovemja*^ navdušil za slovenščino in postal 1858. 1. doktor medicine na dunajskem vseučilišču in tam mnogo občeval z obema Ipav- cema. 1859. 1. se je sam ponudil za zdravljenje ranjenih vojakov in prišel vsled tega v bolnico ljubljansko. V Kranju je bil le malo časa, a je mnogo deloval za narodno stvar, kajti tam je 2000 podpisov nabral za spomenico, ki se je potem izročila Schmer- lingu. V Ljubljano prišedši 1861. leta je občeval z Bleiweisom, Fleišmanom, Zabukovcem in sodeloval pri slovenskih diletantskih predstavah v Bleiweisovi hiši. Koncem 1861. 1, je bil imenovan za okrajnega zdravnika v Slovensko Bistrico, je nadaljeval v Kranju započeto narodno delo v tej smeri, da je budil zaspano narodno zavest. Leta 1867. je z dr. Prelogom vred ustanovil »Slovenskega Gospodarja**, 1868. 1. pa z odličnimi slovenskimi rodoljubi ^Slo- venski Narod**. Po mnogostranskem in mnogoletnem javnem delovanju, ki se opisuje v drugem snopiču te knjige in ki ga je podpiralo njegovo pisateljevanje v a) politični, b) narodno gospo- darski in c) v poljudno-poučni stroki, se je posvetil leposlovju, ki ima tudi tri smeri : a) pripovedništvo za preprosto ljudstvo, b) pri- povedništvo za omikane kroge in c) dramatiko.


  • ) Dr. P. Tumer, Narodna Knjiž. II. uvod. — P. v. R., Oesterr.-Ung.

Revue XVII., B. 1895.


Pisatelji. 83

O poljudno - poučnih spisih glej ^Narodno gospodarstvo" v 2. snopiču IV. dela „ Zgodovine slovenskega slovstva^'. Duševni raz- vitek rodoljuba Vošnjaka je popolno naraven; v živi dotiki s pre- prostim narodom je prišel do prepričanja, da je treba buditi narodno zavest in za narod potegovati se v javnih zastopih. S pripovedništvom je hotel vplivati na širše kroge; mnogotere izkušnje v življenju, premišljevanje o človeški naravi in slovenskih javnih in slovstvenih razmerah so ga privedle do pisateljevanja v dramatski obliki.

„Lepa Vida." Glavne osebe so Andrej Kogoj, trgovec v pomorskem mestu, Urša, njegova mati, Martin Sodja, svetovalec v pokoju, Vida, njegova hči, Grofica Gadolla, Alberto, njen sin, Volpino, njen oskrbnik, Marjeta, služkinja pri Sodji; dva mornarja; igra se vrši v Kogojevi hiši, četrto dejanje na Gadollinem gradu.

Upokojeni svetovalec Sodja se je s hčerko preselil v malo pomorsko mestece v Kogojevo hišo. Njegovi hčerki seje prikupil prilizovalec grof Alberto, česar pa ni vedel njen oče, ki je bil zabredel v dolgove, ker je hči denar tratila za veselice. Njen oče si je hotel pomagati s tem, da bi Vida vzela Kogoja, kateremu je ugajala, odkar jo je ugledal. Vida se je udala, da pomore očetu iz zadreg, pa tudi radi tega, ker so jo prepričali navidezno, da ji je Alberto nezvest; ali ta je prišel in jo odvedel na svoj grad, kjer je izpoznala, da je prevarana. Zato je treščila zapeljivca v morje in se sama pripeljala v hudem viharju domov; tuje izvedela, daje umrl otrok in da mož več ne mara za njo: od srčne bolezni je umrla.

,Doktor Dragan" (Drama v petih dejanjih) je slika iz

parlamentarnega življenja. Dr. Miroslav Dragan se je zaljubil v hčer profesorja Vranica. Mnogo je pesnikoval, a odvetniškega izpita ni dovršil. V njegovo nesrečo so ga izvolili še v državni zbor, kjer se je potegoval za železnico v rojstnem kraju. Dobil je koncesijo, to je prodal gradbeni zadrugi in živel razkošno. Zvita baronica Holbergova, mlada vdova, je po naročilu ministra grofa Berenga z laskavimi besedami pregovorila Dragana, da je glasoval za neki vladni predlog. Srce neizkušenega Slovenca se je vnelo za zvito kačo, ki se je le igrala ž njim. Volilci njegovi so mu dali neza- upnico na viharnem volilnem shodu. Ko je Dragan izvedel, da ga obsoja celo Vranic, se je zgrudil na tla. V istem času je bila v trgu, kjer se je vršil volilni shod, Katinka Holbergova s svojim Bilenegom, ministerskim tajnikom. Dragan je umrl v Vraničevem stanovanju, Miro, Vraničevo hčer, pa je v:sel v zakon dr. Marko Stre^mvl.


84 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

»Svoji k svojim." Upokojeni sodnik in veleposestnik Pilkovič ima lepo hčer Zoro, katero snubi Teodor Plovel, ki se hlini slovenskega narodnjaka^ da bi dobil hčer starega in odloč- nega slovenskega rodoljuba ; Zora je pa bila naklonjena doktorju zdravilstva Slavcu. Scherbel, Teodorjev prijatelj, je po nepremiš- ljenem kvašenju odkril pravi značaj Plovelov in s tem pripravil Pilkoviča, da je ta po geslu »Svoji k svojim" dal hčer poštenemu Slovencu. Igra se vrši za časa, ko se odkriva v Ljubljani Vodnikov spomenik, in namerava slaviti pošteno narodno mišljenje, pa je premalo zapletena. Neverjetno je, da bi ne bil Slavec nikdar nič slišal o namenu Pilkovičevem, hčerko dati Plovelu, in da bi Pilkovič ne bil zapazil, da Zora ljubi Slavca.

Spisal je dr. Vošnjak še te-le igre, katere so se deloma tudi uže uprizarjale na odrih: „Pene", veseloigra v treh dejanjih. — ^Ministrovo pismo", veseloigra v dveh dejanjih. — ^Ženska zmaga", veseloigra v treh dejanjih. — ^^Pred sto leti", dra- matični prizor v dveh delih. — »Premogar", igra s petjem v štirih dejanjih. — ^Resnica oči kolje", veseloigra v jednem dejanju.

Ker te igre še niso natisnjene in ker zasledujemo v tej knjigi slovensko književnost samo do 1895. L, se naštete igre ne morejo ocenjati pobliže.

Anton Medved

iz Kamnika (1869 ^), se je uže na gimnaziji bavil s pesništvom in je bil čislan sotrudnik „ Ljubljanskega Zvona z imeni ^^Bistran*', »Dolenjec", »Zdeslav" in s šifro L. V. Popolnem opravičena je sodba Gorjančeva, da je »Bistran" »čoviek velikog dara", kakor dokazujejo od Gorjančevega navedene in druge pesni ; v istini je jezik čist, dikcija zanosna, misli poetične. Da se je v njem vzbudila pesniška žila, v to je gotovo mnogo pomogel lepi kamniški okraj in pa njegova mati, navdušena Slovenka in čitalniška igralka; on

" •* ' Ko bil sera deček mladolšt,

Mi mati da spominek svčt: Na vrat ga obešaj e mi Pa te besede govori:

Sreč si tako vzgoji ti, V njem neugasni ogenj žgi, A smotri žarkom trem vsakrat Naj bodo: Bog in dom in brat.


  • ) Narodna Misao 1898, 6.




Pisatelji. 85

Med pesniki je bil Medvedu voditelj zlasti Lermontov, med znanci in prijatelji pa Josip Cimperman in dr. Lampe.

Medved je v »Dom in Svetu** najpoprej objavljal balade in legende, n. pr. » Vitovčeva smrt« (1890. 1.) ; o Vitovcu poje tudi »Zakleto jezero«. »Sveta brata« obsega štiri posamezne pesni. I. Rostamila (Knežja hči je s pomočjo prstana sv. Klementa zopet dobila izgubljeni dar govora); II. Slovensko pismo; HI. Cirilova smrt, IV. Smrti prorok.

Ni možno pretresovati tukaj vseh pesnij, katere je plodoviti in nadarjeni pesnik objavil v Lampetovem- listu, nego omeniti nam je, da se je s pesnikom izvršila »Izprememba«^)

Ta je pridobil vse bogastvo, Vso blaženost in vse časti, Kdor rano prišel je k spoznanju, Da prave sreče tukaj ni.

Nekdaj hrepenel po bogastvu. Po slavi, sreči sem sveta: Opustil niče ve sem želje, Ki mir kalile so srca.

Ponujaj zdaj mi kdo sladkosti. Kar jih poraja zemlja vsa: Za vse povračam smeh na ustih In hladno mu srce do dna.

Pesnik polagoma zapušča epsko pesništvo in se je odločil, da se hoče posvetiti dramatiki. Navzlic svoji mladosti uže sam vpliva na druge pesnike in mlajši naraščaj.

Antonu Medvedu — svojemu učitelju — poje hvaležna učenka Kristina :

Zato pa, blagi moj vodnik, na strani V svetišči poezije mi ostani. Ob roki Tvoji le bom tajstvo nje umela, In zarje vneta hvalnice ji pela.

»Savel** (Dramatičen prizor). Mikola, Savlova hči, se je v gorki ljubezni razvnela za Davida, pastirja. Ko je bil Savel raz- Ijučen, ga je skušal David potolažiti z lepo pesnijo na harfi, a kralj ga je zapodil. Na prošnjo Mikole in Jonatana se da omečiti in zaroči hčerko z Davidom:

Oproda, David, nisi več odslej.

Objemi hčer kot vojvoda kraljev!

Udana mi bodita iz srca.

Tolažita me v žalosti ... in zdaj (razpne roke).

{„Dom in Svet"" 1891.)


  • ) Dom in Svet 1894.


86 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

»Kacijanar." (I. »Zarja slave.") Drama v petih dejanjih. Kacijanar, deželni glavar kranjski, je bil vrhovni poveljnik zdru- ženih armad pred Osjekom 1537. 1.; ž njim nastopajo med drugimi Janez Ungnad, Herberstein Žiga, Primož Trubar, nekaj načelnikov posameznih oddelkov, višji posvetni in duhovni dostojanstveniki, voditelji turških čet, Kacijanarjeva soproga Elizabeta, hči Skolasta, grofinja Salamanka, Semenič Pavel, ljubimec Skolastin. Prvo de- janje se vrši v Begunjah, drugo v taboru v Koprivnici, tretje ob Gari, četrto in peto v Beču, kjer se je določilo, da Kacijanar radi zveze s Turki zapade smrti. Drugi dopolnilni del se imenuje »Zarja življenja". (Tragedija v petih dejanjih.) Prva tri in peto dejanje se vrše po hrvatskih gradovih, četrto v Carigradu. Kaci- janarja obglavijo — junaka, kije bil poprej strah Turkom. Zakonsko življenje Kacijanarjevo ni bilo srečno : usodno je segla v to gro- finja Salamanka, slavohlepna žena, ki je z velikim premoženjem podpirala nakane Kacijanarjevo »zato sem duševna mu porodica** — , da bi kdaj ob njegovi strani bila slavna vladarica. Igra ima proslov, ki pravi med drugim:

Resnično in razsodno zgodovinar, A jasno, doumljivo tvčri pesnik! Saj česar ne verjame včden bralec O prčšlosti učeni knjigi včasih To pevec uprizori v čamem svitu.

{„Dom in Svet"" 1895.)

»Viljem Ostrovrhar."^) (Tragedija v petih dejanjih. „Dom in Svet*" 1894.) Glavne osebe so: Majnard, grof Tirolski ; Told, njegov svetnik, dvanajst zarotnikov, izmed katerih so najvažnejši Viljem, baron in gospod na Ostro vem Vrhu ; V u č e 1 i n , sin zarot- nika Otona z Dobre; Hinek s Sobolja; Ana roj. Ungnadova, soproga Viljemova; Ti Ida, njiju hči, Katinka njena varihinja; štiri oprode; Vila; dejanje se vrši na Ostrovem vrhu, v Priboru (Freiburg), Tridentu in na Grebinjem polju, po smrti Rudolfa Habsburškega 1291—1292. Hinek izjavlja ob zlatem studencu Tildi svojo Ijubav; nato zapojo nevidni pogozdni duhovi. Vila podari Ostrovrharju zlat prstan, obljubivši mu slavno prihodnojst, s tem pogojem : „Da

') Igra se opira na zgodovinsko podlago; Ostrovrharji so izumrli šele v tem stoletju. (Mitth. des hist. Ver. ftir Krain 1857.) Pesnik izjavlja, da so zgodovinske vse osebe raz ven Otona in Vučelina z Dobre, Hinka s Sobolja; naslanjal se je pri tem delu na Pertza: Monumenta Germaniae, na Valvasorja IX. 241 seqq., na Dimitza in Mucharja.


Pisatelji. 87

najin ta razgovor skrit ostane^ in »Da nikdar viteške časti ne žališ. '^ Hinek je vse to slišal izza oskalja. Viljem v sijajni družbi praznuje petdesetletnico svojega rojstva; Vučelin nastopi kakor pevec; naslonjen na steber zapoje pesenco, ki se završi s tema kiticama :

Viteške časti branitelj, Dolgo torej, v veke sl6vi

Vere in domovja veden. Na skalovji in podolji,

Slavnim dedom si potomec Ob ognjišči, na bojišči

Vitez Ostrovrhar, vreden. „Svetla krona v modrem polji."

Tilda mu pokloni cvetico; Hinek se razjezi; Tilda mu Se izroči krasno tkanico (Rittersch3.rpe). Tildin oče je za Hinka, ker je izvedel, da je Hinek slišal pogovor Viljemov z Vilo. Viljem prisili hčer, da mu obljubi poročiti se s Hinkom, ker bi inače vso rodbino pahnila v nečast. Na Priboru se posvetujejo zarotniki. Oproda Aloj je prišel v dvorano baje iskat zakladov. Med tem ko je Tilda vtopljena v molitev, je prišel Vučelin z mandolino. Hinek je Majnardu izjavil, da se snuje proti njemu zarota, in da je med njimi tudi Ostrovrhar. Peto dejanje se vrši na Grebinjem polju, ha katerem se vidi iz dalje mesto Šent-Vid. V bitki sta trčila Vučelin in Hinek drug na drugega. Vučelin je padel in prosil Hinka, naj osreči Tildo. Viljem umirajo izroča prstan Konradu. Umrl je, ker ni držal pogojev. Padel je tudi Hinek, Tilda pa je odločila, da hoče v samostanu v Velesalu čakati na smrt.

V marsičem je Medved slično risal značaj Kacijanarjev in Ostrovrharjev ; to se vidi iz samogovora Ostro vrharjevega (četrto dejanje, deseti prizor): •

Če zdaj razmišljam smoter svoj, nakano Kako da mi srce utriplje glasno, Da vest pritiska mi neznosen kamen? Ko človek se po lestvi slave vspenja, Zamaknen gleda le naprej, le kvišku A kadar lestvi se podstav zmaje. Kadar ozreti mora se nazaj. Nasproti zazija mu prepad širni. Stemni se mu pred strmo globočino. In kes mu z vročim ostnom v dušo črta Besede suhe: Gledal bi nazaj! O kčs, spoznanje — mračna duše gosta. Ki vedno, vedno prideta prepozno.

Ta samogovor nas spominja tistega položaja Kacijanarjevega, ko je izpre videl, da ne more več nazaj. Poleg zgodovine je preveč romantike; kljubu temu pa slovenska dramatika lahko stavlja v nadarjenega in izredno marljivega pisatelja za bodočnost najlepše nade.


88 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Gledališčne igre raznih pisateljev.

Anton Klodič vitez Sabladoski. (Glej : Vzgojeslovje.)

, Materin blagoslov." Glavne osebe so
Podkutnik,

bogat kmet; Vida, njegova sestra, in Jela, njegova hči; kovač Peter, Jelin brat, nekaj drugih kovačev in inženirjev; Na cestni k, Miroslav Anton, domači učitelj, zdravnik, jeden kolar

pa drugi Kobaridci.

V prvem dejanju se poslavlja Peter od Jele, ker odhaja v svet pri- dobivat si premoženja, da bi mogel snubiti Jelo. Stari Podkutnik, s tem zado- voljen, si misli: „Kaj bo iz tega, naj odloči čas", in je šel v Sandrovo krčmo, kjer je učitelj zapel kobaridskemu kraju na čast zloženo pesen. V drugem dejanju nastopita Vida in Jela in zapojeta pesmico, ki privabi Podkutnika. Peter se hoče v krčmi okrepčati za daljno pot, kar vstopita dva inženiija in nagovarjata Petra, naj ostane doma, da bo nadzornik mnogim delavcem. V tem, ko je šel Peter klicat kovače na delo, prišel je Podkutnik in pozdravil; tudi Peter je privedel kovače, kateri pripovedujejo, kaj znajo; postal je nad- zornik in Jelin mož.

V igri je premalo dejanja. Da bi natakarica povedala tujemu inženirju, ki pride v krčmo, da je ta in ta pivec ženin, in da bi inženir odločil za nadzornika prvega pivca, ki ga vidi, je. neverjetno; tudi ni verjetno, da bi kmetski aristokrat revnemu delavcu dal hčer za ženo, ker je slučajno dobil delo. Jezik v igri pa je pre- krasen in dovršen, vpletene pesmice tudi ugajajo.

Anton Funtek, (Glej : Lirsko pesništvo.)

,Teharski plemiči" imajo za predmet dogodek iz zgo-

dovine celjskih grofov, ki je bogata tragičnih momentov. Dejanje < se vrši na Teharjih sredi petnajstega stoletja. Glavne osebe so celjski grof Urh, teharski župan Pengar, njegova hči lepa Marjetica, njen ženin Ivan in Valentin, njegov prijatelj. Igra se začne z zborom fantov in deklet, ki nastopa pred Pengar j evo hiSo, da slave poroko mlade dvojice. Pridružil se jim je neki romar, iščoč na- videzno prenočišča, v resnici pa poslan od Urha, da bi izvedel, kje spi nevesta. V drugem dejanju pričakujejo fantje grofa Urha, skriti blizu Marjetičinega stanovanja. Prikazal se je grof z dvema biričema, a prišel je fantom v oblast. Izpustili so ga le s tem pogojem, da jih je poplemenitil. Slovesno je na določeni dan grof Urh razglasil sam :

Po milosti sem svoji sklenil,

Urh, celjski grof in ortenburški.

Zagorski knez, hrvaški ban.

Slavonski ban in Dalmatinski,

Da vas povzdignem v plemski stan.


T^O .' '_:.w<.«v:m


Pisatelji. 89


»Erazem Tattenbach.* Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Prokop, (Pseudonim pesnika omenjenega med lirskimi pesniki.) Dejanje je na splošno znano iz Jurčičevega romana istega imena, samo tukaj je inače porabljeno. Tudi v romanu se vrši shod, pa ne zato, da bi navduševali kmete, nego da bi se udeleženci zarote posvetovali. Neverjetno je, da bi se Tattenbachov pisar laskal grofici, primernejše je pri Jurčiču, da je udan lepemu kmetskemu dekletu. Zaroto je naznanil pri obeh pisateljih pisar, bolj naravno pri Jurčiču, ker se mu je pohotni Tattenbach izneveril. Pri Jurčiču prerokuje Tattenbachu ciganica, pri Prekopu pa astrolog dr. Gallus. Primerniši je tvarina še za roman nego za dramo.

Zgodovina Tattenbachova se je y slovenskem slovstvu porabila uže za roman (Jurčič), za dramo pa ima premalo razvitka. Tattenbach je častihlepen, pa malo pogumen mož ; zarotniki ga tudi ne sma- trajo za zanesljivega, saj pravi Frankopan :

Bojim se, da se trudimo zaman, Strašljvec je, „zarota" plaši ga, Zakaj cesarju močno je udan, Kaj bolje ni, če pravili mu namer Še ne povemo? (I. dejanje.)

»Gospod s Preseka." Dramatična povest v petih dejanjih. Spisal F. S. („Ljublj. Zvon^ 1886). Vrši se za časa reformacije na Slovenskem ob ogrski meji. Nastopijo Gospod s Preseka; Veper, grajski pisar in bivši menih; Ivan Žar, kovač; Podstenec, svoboden kmet, in Mina, njegova hči; ciganka; Luka, kovaški pomagač; vitezi, drvarji, kmetje, hlapci in ljudstvo. Kovač se je zaljubil v lepo in ponosno Mino, katero pa je mladi, iz tujine domov prišedši graščak na Preseku s pomočjo ciganice prevaral in se pred pisarjem, po mašniško oblečenim, na videz z njo poročil in pahnil v sramoto pred povabljenimi vitezi. Ko so se vpijanili vsi, je zbežala Mina k očetu, kovač je z drvarji pridrl v grad se maščevat, Luka jih je izdal, da so opozorjeni hlapci umorili kovača, Mina je zabodla graščaka.

Protestantovska doba se je obilno porabljala za zgodovinske povesti, dramatski proizvod pa je jedini »Gospod s Preseka". Ni primerno in naravno, da sta graščak in kovač tekmeca v ljubezni, bolj naravno bi bilo, da je vsaj svoboden kmet. Usoda je za kovača pretrda in za Mino premehka, kajti krivda zadeva Mino radi časti- blepnosti.

Pri Bad. Silvestru se je omenilo, da je objavil v „Zgodnji Danici'* 1871. igro v petih dejanjih : »E gi p t o v s k i J o ž e f « ; iz tega cerkvenega časnika še omenimo : »Predstava rojstva našega Zveličarja Jezusa Kristusa«, spisal O. Purgaj 1877. leta;


90 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

-

X, »Sv. trije kralji« 1892. L; F. /S., »Sveti večer v dru- ži n i« ; ibidem ; »B o ž i č n i c a«, igra v jednem dejanji, spisal J, Bonnel (je morda prevod), 1885.

V raznih zvezkih ^Pomladnih Glasov'^ se nahajajo gledališčne igre za šolsko mladino.

Poslednjič bodi še omenjen slovenski Aristobn JI2. Vlčrij, ki je v »Sentimentalcu« (»Ij;w6. 2rv." 1889) ožigosal sentimental- nega pesnika Solzislava; norčujeta se ž njim Jurij Tepkovec in Mirko Resnica. Prvemu je Solzislav dal v presojo te -le stihe:

Oj, z Bogom, s cvetjem pdsani ti d61 mi, Le zv6nite po pestrem dnCi potoci, Zelenite hobotno bujni holmi — Za mano, deva, je tur6bna b61 mi, Ki v srce s61zno v61i bajno pot si Za mano žami smehi, črni j6ci . . . .

Ko je padla zavesa, se sliši izza kulis:

-Luna bleda sije bajno,

Včtrec šepeče sladko — tajno —

Solzislav goni čarobno lajno . . .

Lajnaj lajnaj — "

Č) Pripovedništvo.

Slovensko pripovedništvo je istotako kakor pesništvo v zad- njih petindvajsetih letih, namreč od 1870. do 1895. L, storilo velik korak naprej, kajti marsikateri slovenski pripovednik iz prve dobe omenjenega četrtstoletja se Se naslanja na romantiko, n. pr. dr. Tav- čar v Pajkovi „Zori** (Antonio Gledjevic), ki je tudi v poznejšem razvitku svojega pripovedništva pridržal marsikatere znake ome- njene struje. Resnična se nam dozdeva sodba, ki jo Fr. Svetič v svojem sestavku o francoskem pisatelju Viktor Hugo-nu^) izjavlja o romantiki: ^Sme se reči, da je bil romantizem splošna notranja potreba vseh političnih in kulturno -zgodovinskih razmer. Romantizem je upor srca in čuvstva proti dvoječemu mrzlo razumnemu osemnajstemu veku. Za prosvetljenega absolutizma in francoskega prevrata zanemarjeni in teptani verski čut se spet oživlja. V politiki se ustanovi „Sveta zveza^^ v slovstvu požene romantika kah'. Do popolne zmage je dospela romantika okolo 1830. leta. Nasproti realizmu in naturalizmu romantika ni povsod jednaka; razlika se lože čuti nego razloži. ^^

») Ljublj. Zv. 1886, str. 677.


Pisatelji. 91

Pot nadelavati realizmu je začel LavoslavGorenjeoPod- goričan nekaj po nabiranju narodnega blaga, nekaj po svojih mnogobrojnih lepih prevodih iz najboljših slovanskih pisateljev. Postavljen je na čelo pisateljem, opisanim v tej knjigi, ker veže Bleiwei80vo in Stritarjevo dobo. Dasi večinoma prelagatelj, ima dokaj samostalno mesto v naši književnosti, ker se ni pridružil nobenemu krogu. Podgoričanu se pridružuje Josip Ogrinec.

Kakor v drugih narodih jo tudi v Slovencih romantiki sledil realizem, ki sta ga pri nas ustanovila Levstik in Jurčič. Svoje snovi je moral slovenski realizem zajemati najpoprej iz živ- Ijenja preprostega naroda. Jurčič pravi v „Klošterskem šolnirju**, 9. pogl.: »Človeško življenje pak, vnanje in notranje, ta čudovita zmes izkušenj, bojev, težav, veselja in žalosti — življenje je tista velika tvarina, katero je in bode obdelovalo ljudstvo vseh obrekovanih in hvaljenih pisateljev." Nato je posegel realizem v srednje in nižje stanove. Slovenci se ne mogo ubraniti vplivom splošnega socijalnega stanja; zato jemljejo naši pripovedniki v naj- novejšem času snovi uže iz socijalnega gibanja, n. pr. Govekar v „Ljublj. Zvonu] Ivo Trošt („DruMna socijalistova^)^ Sovran („Iz nove dobe**)^ X. („Junak sedanjega časa^) v „Dom in Svetu^*

Pajkova „Zora*^ se še ni mogla ponašati z odličnimi pripo- vedniki, ker so njeni sotrudniki z večine bili početniki, n. pr. v povesti »Helena** in „Miramar** ; v prvi se vrši neverjetnost za neverjetnostjo, druga nam predstavlja deklico z nemožnim značajem. Odličnejši pripovedniki so se zbirali okolo Stritarjevega „ Zvona** 1870. kta, urednik sam jim je stopil na čelo; oglasili so se Jurčič, Levstik, Ogrmec, dr. Tavčar, Danilo (dr. Majaron, z zgodovinsko novelo „Elisabeta**) in zadnje leto M. Pleteršnik z lepo povestjo iz rimske zgodovine „Prvi dnevi drugega triumvirata** . Nazadnje omenjena pisatelja sta pozneje zapustila pripovedno slovstvo.

Z ustanovljen jem „ Ljubljanskega Zvona** in Trstenjakovega „Kresa^ se je odprlo pripovednikom obširno polje, in s tem je nastopila za slovensko pripovedništvo klasična doba. Najodlič- nejša pripovednika v ^^ITresti^' sta Pavlina Pajkovka in Anton Koder. Kodrove povesti, večinoma zgodovinske vsebine, nam predstavljajo dogodke protestantske dobe in iz časa kmetskih upo- rov. Pavlina Pajkovka je v romanu „Arabela^ podala sliko iz velikomestnega življenja. Sotrudnika Kresova v tej stroki sta tudi dr. Stojan (dr. Sket) s povestmi „Miklova Zala** ^ „Milko Vogrin**


92 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL

in niriva ljubosumnosti*"^ ter Bar tel z lepo povestjo nPomla- danski vetrovi".

Ko 80 se 1861. 1. vsied uvedenja ustave začele ustanavljati čitalnice in druga društva, se je v Slovencih začelo razvijati dru- štveno in politično življenje; Slovencem narašča omikani srednji stan in s tem se je našim pripovednikom ponujalo dovolj snovi za socijalni in politični roman. Slovenci so vstopili v salon in par- lament V salonu se je znal spretno gibati J.Kersnik, postal je najboljši pisatelj v stroki socijalnega romana; pridružili so se mu Josip Stare in drugi. Politično delovanje je napotilo dr. J. V o š- njaka, da je napisal „Pohratime*' ^ sliko iz narodnega prebujenja štajerskih Slovencev, isti pisatelj nam v „Spominih i& 1883. leta pripoveduje dogodke iz parlamentarnega in zdravniškega delovanja; istotako je ožigosal v igri „Dr. Dragan^ korupcijo višjih krogov. Na istem polju se giblje J. Kersnik s svojim „ Agitatorjem'^^ ki je drugi del romana „Cyclamen**, Oba romana „Pobratimi'* in „ Agi- tator** sta izraz dejanskih razmer, samo da ide Kersnik še dalje, ker v njegovem romanu nastopata uže dve slovenski stranki.

Slovenski pisatelji obdelujejo tudi zgodovinski roman, naj- odličnejši zastopnik na tem polju je dr. Fr. Detel a. Vse važne dobe v zgodovini Slovencev se uporabljajo, Ciril in Metodijev čas (J. Jurčič), celjski grofi (Detela), protestantovska doba (Jurčič, Tav- čar, Koder, Podgoričan), francoska revolucija (Jurčič, Bartel), 1848. leto (Podravski, Iv. Trošt), 1859. leto (J. Stare in drugi), ekspedicija v Meksiko. Zasedanje Bosne pa je najbolj priljubljen dogodek našim leposlovcem in narodopiscem sploh (»Milko Vogrin*^, „Groga in drugi**, ^Dalmatinske povesti^, nPop Pero*'^ ^Handšija Mato^^ „Svatba na selih*" itd. itd.).

Realizem slovenskih pisateljev se izraža tudi v tem, da si pisatelji izbirajo radi svoj rojstni kraj ali vsaj bližnje pokrajine, v katerih se vrše njihove povesti. V tem obziru se najbolj odlikujejo j,Bajke in pripovesti o Gorjancih** od Trdine v mnogih letnikih „Ljuhlj, Zvona" \ prebivalci nobene slovenske pokrajine nam ne stojd tako plastično pred očmi kakor ti Gorjanci; Dolenjska je proslula tudi po Jurčičevih in Podgoričanovih povestih. Gorenjce predstavljata Koder in Tavčar, Notranjce Trošt, Tržačane in tržaške okoličane Marica; najmanj povestij se vrši na Štajerskem in Goriškem.


Pisatelji. 93

Modroslovni roman je začel obdelavati dr. Mencinger ; zmožen bi bil te težke naloge dr. Tavčar, ako bi nekaj omejil svoj sarkazem.

Romanov iz življenja umetnikov še nimamo, pač pa se pečajo nekatere novele s tem predmetom (glej: Kersnik, Govekar in Marica); satirično se bavita s pesniki Ivan Cankar-Trošan (j^Morala", j,Lj. Zv^ 1894) in Murnik (v „Yesni^), razbojniki in tihotapci pa so priljubljeni junaki našim pripovednikom. Iz pisa- teljskega življenja imamo samo Funtkovo povest ^,Rokopis".

Zborniki, v katerih se nahajajo prevodi iz slovanskih ali drugih jezikov ali izvirni spisi leposlovne vsebine, n. pr. Krajčeva „Bi5Mofefca", Trstenjakova »Knjižnica*' ali Gaberščekova podjetja, navajajo se v oddelku „ časniki in časnikarstvo^ v drugem sno- piču 4. dela ,, Zgodovine slovenskega slovstva** *

Gospod dr. Murko navaja v svojem spisu o slovenskem slov- stvu v Ottovem „Naučnem Slovniku^ in dr. Vidic v svojem sestavku o novejši slovenski literaturi v „Mladosti**j I. snopič poleg Gove- karja in Murnika tudi pripovednika Karola Dolenca; to pa ni pravo ime, nego je pseudonim za pesnika Fr. Meška, ki je ome- njen med posvetnimi liriki.

Slovenci smejo biti ponosni na svoje pripovednike.

Lavoslav G-orenjec-Podgoričan^) (1840—1886) izPodgorice na Dolenj- skem, je kapelanoval na raznih mestih, umrl župnik v Adlešičah.

Uže gimnazijski dijak inbogoslovec seje rad učil slovanskih jezikov; v bogoslovnici je osnoval s sovrstniki beletristični list j,Savo^. V ljubljanskem semenišču so mu bili tovariši bivši državni poslanec Karol Klun, Ivan Vesel (Vesnin\ župnik Fr. Štrukelj (Jaroslav); J. Bile in J. Flis sta bila eno leto pred njim, Jos. Ogrinec dve leti za njim. Oglasil se je istod6bno v Janežičevem »Glasniku*^ in v „Danici^. Podajal je mnogo narodnega blaga, na pr. ^Narodne zagonetke in narodne pripovedke o vSembilji" *), „Izdana kralji- čina", ^Pripovedke o smrti", „Mačeha in Pastorka"'), ^Vojaški begun" (krajinska narodna pripovedka)'), „Zlatoperi ptič" "•), ^Kočevske vraže** ^)^ »Škratelj , na- rodna pripovedka*), »Kovač", narodna pripovedka.^


^) Harambaša-Merovčkov. Slov. Nar. 1886, str. 54—55. Lj. Zv. 1886, 187—188. A. Fekonja, Kres 1886, 82—85. J. Mam Jez. XXV. 91-94. J. Šašelj Slov. 1885, 12, 13.

  • ) Glas. 1861. — ^ Glas. 1862. — *) Nov. 1862. — '») Glas. 1863; Vganjke,

Kol. Moh. 1862. — *) Bes. 1871; Kratkočasnice, slovenski pregovori. Bes. 1877 Kr. 1881. — •) Kr. 1882. — ') Kr. 1886.


94 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Druga stroka njegova se lahko imenuje naravo- in narod os lovna, kajti kazal je, kako se razširjajo rastline in živali po svetu*), kako mnogo- vrstne so mravlje v Afriki'-*), kako živi opica gorila, opica gnezdeča, kenguru in severni medved'), krilata leverica"), pisal je o Zjedinjenih državah*), o Turškem*;, Islandiji'), o Ciganih na Angleškem "», o družinskem življenju v Jugoslovanski (po Bogišicu)*), o prirodi in življenju naTatrah*®), o Tamulih in Santalih"), o gubemiji Jenisej, o prebivalstvu kneževine srbske, in o Ciga- nih na Srbskem*'^), o Kavkazu"), kako Indi in kako Kočevarji svatigejo, snu- bijo in ženitujejo"), o Huculih in Goralih, o krošnjarjih v Ogerski.

Predočil je rad odlične može, n. pr. Ignacija Knobleherja",) Greuteija**), M. Pogodina"), J- Strossmajerja"), dr. Riegerja**), Turgenjeva'**), MIh. Lomo- nosova"), nadškofa grofa Ledohovskega), Hilferdinga'*), Jaroslava Čermaka'*).

Največje zasluge pa si je pridobil Gorenjec s tem, da je pripovedno slovstvo slovensko obogatil z lepimi in blagozvenečimi prevodi najlepših povestij, novel in romanov sorodnih slovanskih plemen, posebno pa iz če- škega, poljskega in ruskega; izvirnih povestij ni pisal, pa vendar ni zraven Jurčiča nobeden Slovenec Slovencem podal toliko prijetnega berila kakor on. Pokazal je na ta način, kam se je zatekati, če ni dovolj lepega domačega blaga; on se sme prištevati k najspretnejšim in najplodovitejšim prelagateljem slovenskim. Za ta posel se je pripravljal uže kot dijak.

Iz češčine je prevel po Vaclavu Štulcu: »Nevera ne blaži* '*), , Mirtam" '•), ^Skopuh«"); po J. E. Vocelu: , Poslednji Orebita«"), po P. Chocholovšku: »Kosovo polje" '•), »Krvina** "*), »Poslednji bosenski kralj*"*), „Ilija* (zgodo- vinsko-romantični obrazi)"), Agapija"). Pristavi še: »Pravljica o klobucL" »Zelo žalostna resnica vsem klobukom in njegovim prijateljem, humoreska", po V. Haleku.")

Pozneje so se mu priljubili bolj Poljaki in Rusi; bogata in krasna literatura poljska") mu je podala dovolj lepe in hvaležne tvarine za prevode, posebno pa pisatelji Czajkowski, Jellowicki, Grabowski, E. Dulski, J. Kra- szewski, Krasinski, Korzeniowski, Vinc. Pol, Wojcicki, Potočki; po prvem je prevčl"): »Kirdžalija* "~"), podonavsko povest, ki se je jako prikupila sloven- skemu občinstvu. Po Mihaelu Grabowskem, ki rad Poljake seznanja z


  • ) Nov. 1862. — «) Ibid. — *) Nov. 1863. — *) Nov. 1864. — *) Dan. 1862.

— *) Nov. 1862. — ') Slov. Več. 1862. — ") Ltp. Slov. Mat. 1871. — *) Ltp. Slov. Mat. 1877. — »°) Ltp. vSl. Mat. 1878. — ") Bes. 1873. -- "} Bes. 1874.

— ") SI. 1873. — **) Kres 1882; 1886. — '^) Dan. 1872. — *•) Ibid. —

  • 0 Slov. Nar. 1870. — ") Slov. Nar. 1871. — ") Bes. 1872 ; Zr. 1872. —
  • ») Bes. 1873. — 'O Bes. 1873. — "j Bes. 1874. — "; Zr. 1872. — ") SI. 1878.

— ") Dan. 1863. - ") Dan. 1864. — ") Dan. 1864; dalje ima še Dan. 1866: »Morivec pa spovednik*; Danica 1867: »Spominek živemu*; pristavi še po Štulcu: »Oče in sin". Kol. Moh. 1864; „Mati in sin*. Ljudska kiyiž. 1885 — '") Glas. 1864. — ") Glas. 1864. — '") Nov. 1869. - ) Slov. Nar. 1869. — »•) Ltp. vSl. Mat. 1869. — ") »Cvetje" id. (Janežič). — ") Bes. 1872. — ") Prvi poljski prevod: »Prava ljubezen" iz Gwiazda, Dan. 1868. — ") »Rudeča sukivja*, Gl. 1866. — "-^^) „Cvetjc* id. (Janežič); pristavi: »Termolana".


Pisatelji. 95

jugoslovanskimi literaturami, poslovenil je »Zamet v stepah" *); od naj odličnej- šega poljskega pisatelja Kraszewskegaje udomačil v vSlo vencih: »Dubenske pogodbe**), »Berači in beračice v Poljskej"'), „Koča za vasjo**); od Kra- sinskega: »Izkušnjavstvo" *); od Korzeniowskega: »Anica* •), »V torek in petek* O, »Faktor*, »Dopisi^"), „ Hvaležnost *•) ; od V in c. Pola: »Obrazci iz prirode in života na Tatrah* ") ; od \V o j c i c k e g a : »Poljske vojske obraz* ") : od Potockega: »Kavkaški obraz**'); tudi drugi manj znameniti poljski pisatelji so mu dajali dovolj tvarine. Posebno rad pa se je pečal z rusko literaturo, iz katere je presadil na naša tla spise od N. V. G o go Ij a: »Podoba*"), »Noč pred sv. dnevom*, »Nos", »Plašč* *^), »Povest, kako se je Ivan Ivano vič spri z Ivan Nikiforovičem" ") in »Mrtve duše* ; kakor »Koča za vasjo* je tudi ta obširni prevod izdalgi „Matica Slovenska^ v »Zabavni knjižnici*.") »Zajetje med Čerkesi** je tudi po ruskem izvirniku.") Iz jugoslovanskega sveta nam je predočil: »Nekoliko dni pri Horvatinovicu, obrazci iz boj- nega tabora*"); »Družinski život vjugoslovanskej" po Bogišiču"), »Biljež- nikova hči*, novela iz srbskega življenja po Damjanu Pavlovicu'") ; po Jokai-u je poslovenil: Jiinaci v rudečih čapkah 1848*'*), »Skrivnostno trpljenje*.")

Samostalen je v teh-le spisih: »67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata* (Črtica iz življenja nekega duhovna)'*) in pa »Ovaduh*) (obraz d\jaškega živ- ljenja), v katerem opisuje, kako so bili dijaki — bržkone njegovi sošolci

— neplemenitega tovariša kaznovali in spokorili. Istotako je spretno narisal narodnega učitelja, ki bodi plemenit, pobožen, rodoljuben, dovolj omikan in dobrovoljen.

Iz tega se izprevidi, da se mu mora pripisovati več izvirnosti, nego se navadno misli, kajti poleg prevajanja si je stekel zaslug z nabiranjem narod- nega blaga ter s prirodo- in narodopisjem.

Josip Ogrinec (1844— 1879)*)

iz Podgorja pri Kamniku, je bil v Ljubljani od 2. do 8. gimnazij- skega razreda v Alojzijevišču,^kjer je vodja Grabnar v njem zanetil ljubezen do pisateljevanja. Dasi ne posebno nadarjen, se je poleg

') Nov. 1884; 1885. — >) Slov. Nar. 1871. — *) Zr. 1872. — *) SI. Mat., Zab. knjiž. 1886 — *) Slov. Nar. 1871. — *) S. 1872. — ') Ltp. vSl. Mat. 1870.

— ') Bes. 1870. — •).Bes. 1873. — »°) Ltp. SI. Mat. 1878. — ") Bes. 1871. — »«) Bes. 1871. — ") Nov. 1863. — ") Nov. 1864. — >») Ltp. SI. Mat. 1875. - '») SI. Mat., Zab. Knjiž. 1886, 1887 ; Rusa Gogoya je tudi opisal v Bes. 1872.

— ") SI. 1875, 100-105. — »") SI. 1876. — '*) Ltp. Slov. Mat. 1877. — «°) SI. Nar. 1871. — «0 SI, Nar. 1871. — ") Bes. 1873. — '») Kol. Moh. 1882; Dostavi: »Očeta Blaža otlina" po nemškem izvirniku. »Ljudska kiyiznica", Maribor 1886. — Josip Mam pripoveduje, da je ,, Mrtve duše" prelagal v naj- hujših bolečinah, ko ga je mučila vodenica, da ni mogel niti ležati, niti sedeti.

  • ) Josip Benkovič, Dom in Svet 1890. — Slika Josipa Ogrinca v Dom

in Svetu 1891. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1879. — Jos. Stritar, Zv. 1879. — Vatr. Holc: Na grobu Jožefa Ogrinca, Lj. Zv. 1880.


96 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

šolskih predmetov učil tujih jezikov. L. 1864. je vstopil na odločno željo materino v ljubljansko semenišče; a v drugem letu izstopivSi se je v Zagrebu vpisal v pravoslovno akademijo. Jeseni 1866. 1, je odšel na Dunaj in do 1870. 1, poslušal predavanja o prirodoslovju, 1872. 1. je pisal v Ljubljani za »DramcUično društvo^j suplind 1872 — 73 na novomeški gimnaziji in od 1874.1. do smrti službo- val za profesorja prirodoslovja, matematike in zgodovine na gim- naziji v Vinkovcih.

Mladega bogoslovca je srce vleklo v javno življenje; bogo- slovec je zložil pesmici: ^^Slovenski Lipi** in »Za Boga in za domovino*^, ki se nahajata v V. letniku bogoslovskega časnika r,Slovenska Lipa*'. L. 1863.— 64. je pisal za „Zgod. Danico*^. Ko je Stritar 1867. leta osnoval ^Pisateljsko društvo*", se je ognjevito poprijel pisateljevanja; podpisaval se je: J. O., Jože s Podgorja, J. Medvedov, O. Osipov.

Njegov glavni predmet je bilo prirodoslovje; iz tega je nari- sal slike, n. pr. ;,Petelin« ^), »Povodna žaba^ *), »Krtov pogreb* *), »Vrstica nekterih posebno zanimivih osa".*)

Klasični so »Obrazi iz narave« *): ,,Po zimi", »Golob*, j»Kos*, »Lipa*', »Nevihta" •), »Na razhodu^ '); izmed teh se posebno odlikujeta »Kos" in jj,Lipa". V jednakem zmislu je popisal »Pčelo, kakova je in kako se razvija" v izvestju vinkovske gimnazije 1878. Splošna prirodoslovna vprašanja je razpravljal v sestavkih: »Nagon ali preudarek?"'), »Naravoslovne črtice"®). Te slike iz narave pa ne sežejo do njegovih klasičnih »Obrazov iz narave", v katerih se kaže njegov humor, n. pr. »Cunjar^^^), »Berač" ^0» «Ptičar Blažič«**), plastični so »Lemenatar" ^^), »Kaplan ^*), »Farmešter".**)

Njegova vrlina pa je bilo pripovedništvo; snovi je zajemal iz malomestnih razmer, n. pr. ^,Malomeška prigodbica'^ ^*) nam kaže resnico, da bogati in ozkosrčni stariši včasih vničijo srečo svojih otrok. »Žila premogova" ^) je jednaka Erjavčevi povesti: »Ni vse zlato, kar se sveti".

Izmed šaljivih povestij: »Ureh tretjikrat ženin"**), »Eden dan ženin"), »Pismo Ošpete Skomrahe ta Janezastemu Skomrahu,

») SI. Gl. 1868. — ') Ibid. — *) Bes. 1869. — *) Bes. 1870. — •) Zv. 1870. — •) Zv. 1870. — O Zv. 1870. — ") Zv. 1876. — •) Kol. Moh. 1878; pristavi: V afrikanski puščavi. Bes. 1870. — *°) Zr. 1872. — ") Zr. 1873. — »*) Zr. 1874. —

  • ') SI. Nar. 1875; 86, 88, 98. — **) SI. Nar. 1875; 59. — ") SI. Nar. 1875; 76, 76. —

»•) Zr. 1875. — *') Zv. 1870. — ") SI. Nar. 1874; 252. — ") SI. Nar. 1876; 130


Pisatelji. 97

ki na Dunaju za doftarja štedira*^ ^) se posebno odlikuje zadnja po svoji nedosežni satiri.

PriproBtemu slovenskemu ljudstvu so namenjene povesti: »Lesena noga ^) (vrši se v časih francoskih vojsk blizu Kamnika), »Setev in žetev«*), »Največji revež***), »Babina Greda**), »Bla- gor kmetskega stanu"'), »Babjeverstvo«.') Omikanejšim krogom BO namenjene novele: »Solnce in senca*, »čegava bo?*'), »čast in sramota*, slike iz ljubljanskih uradniških krogov. V srednjem veku vrši se povest »Čarovnica iz Karneka^*), za časa pokrist- janjenja Slovencev: »Vojmir ali poganstvo in krst*/®)

Ko je 1878. 1. v Budapešti zvršil svoj izpit, popisal je svojo pot v madžarsko prestolnico v sestavku »Madyar ember in Buda- pesta*"), v katerem izraža svoje mnenje, da madžarska omika nima stalnih tal. K sestavkom, ki so navedeni v obširnem in temeljitem Benkovičem spisu o Ogrincu v „Dom in svetu*"^ pristavi še: ^Strnišče" **), ^Obritov Jože — prida človek"^«), ^Marjeta" **) in „ Valovi srca«"). „Dom in svd^ (1890) je prinesel nepopolno Ogrinčevo povest „Enaki in različni poti", katero je dopolnil Domen Svetko. Jako marljivo je Ogrinec za j^Dramatično društvo^^ pri- rejal igre. (Glej ^jBibliografija^'.)

Iz pesništva imamo samo balado ^Izteklo jezero* v Raičevi knjigi ^PomUidansko cvetje^^ Trst 1871.

Radi svoje zgovornosti in svojega naivnega in nedolžnega humorja je bil Ogrinec priljubljen v omikani družbi in med kmeti. Vir, iz katerega je zajemal snovi svojim povestim, je bil dom njegov; njegova mati je znala mnogo narodnih pesmic in bajk; kmetje so radi hodili v Medvedovo hišo (tako se je reklo po domače njegovi rojstni hiši) v vas in so tam kramljali po domače, kar so vedeli in znali. Svoje povesti je Ogrinec prehitro pošiljal v svet; nekateri značaji so premalo utemeljeni, v opažanju in opi- sovanju narave pa je bil pravi veščak, in njegovi „Obrazi iz narave" spadajo med najboljše spise našega slovstva.


>) SI. Nar. 1875. — ') Ltp. SI. Mat. 1870. - ») SI. Več. 1875. — *) Kol. Moh. 1877. — ^) SI. Nar. 1878. - •) Bes. 1869. — ') Bes. 1871. — *) Listki I., 1872. — •) Zr. 1872. — *°) SI. Več. 1871. — ^0 SI. Nar. 1878. — ") SI. Nar. 1871; 21. — **) SI. Nar. 1872; 81. — **) SI. Nar. 1875; 233—236. — ") SI. Nar. 1876; 219—231. Dostavi ^^Kamnik", Ltp. SI. Mat. 1870; »Kralj Samo", nemški spisal Fasching, poslovenil J. Ogrinc, Zr. 1872; „Temo" v knjigi »Križem sveta" 1877.


98 Zgodorhia, slov. slovstva. IV. deL

Josip PodmUšak (Andrej Aov Jože, 1845-1874)

iz KraŽDJe na Kranjskem, je bil iz sedmega razreda ljubljanske gimnazije vzet k ^vojakom v topničarski polk .Cesarjevič Rudolf' in prišel na Ogrsko. L. 1870. je stopil v zasebno službo v Celovcu, 1871. 1. v službo deželnega odbora kranjskega, 1872. 1. k brzojavu v Trst. Obolevši v neugodnem podnebju se je šel zdravit v Kamnik in umrl v Ljubljani.

Uže v četrti šoli se je seznanil z Antonom Janežičem in ostal ž njim v zvezi do njegove smrtL V kratkem času svojega življenja je Podmilšak spisal mnogo povestij; uvidel je takoj, da se ima pripovedno slovstvo opirati na narodno podlago; v vzgled so mu bili Levstikov- »Martin Krpan*, Jurčičev »Jurij Kozjak* in Ciglerjev roman »Sreča v nesreči** ; to priznava tudi sam.^) Najpoprej je omeniti, da je zbiral narodno blago, n. pr. »Zapuščena*' *), »Sv. TiP.*) Svojim povestim je jemal snov iz narodnega življenja na kmetih, n. pr. a) »Kako se je Pekec s hudičem metal, lovcem pete odnesel, b) »Črni graben**, c) »Korenina Krašnjiških županov**, d) »Železni Križ**^j. Na Jurčiča se naslanja tisti del v zadnjem poglavju, v katerem pripoveduje Mrtanovec, zakaj da ne nosi več podplatov. Na narodno snov se nanaša tudi »Ubežnik*^, domača povest^). »Spiritus familiaris** popisuje življenje kmetskega čudaka Skurta *). Življenje voznikov nam popisuje povest »Gregel Košenina" ').

Na njegove proizvode so vplivale tudi razmere, v kojih je živel. Omenili smo, da ga je vojaški poklic poslal na Ogrsko; zato nam popiše »Krvavo krčmo na ogrskej pustinji** '). Tudi izmed pesmic, katerih je zložil nekaj po narodni tvarini, se ^ Mlada ciganka*^*) spominja ogrske dežele:

Prišel sem v deželo Ogrsko široko, Videl ondi Nitro, Donavo globoko.

Ironija na njegov položaj je slika »Srečen ! Obraz iz vojaškega življenja** ^^. Mnogo malih povestic je spisal za ^Besednik^ in za

Greg. Jereb, Lj. Zv. 1884. — ') Slov. Glas. 1868. — *) Slov. Glas. 1864, 226. — *) SI. Glas. 1864, 226. — *) SI. Glas. 1864, 256; pristavi: „Sv. Štefan*, Slov. Glas. 1865; „0 Torki", Slov. Glas. 1864, 353; „0 divjem možu". Slov. Glasnik 1864, 379. — *) Slov. Glas. 1867. — •) Slov. Glas. 1868, 25, 60. — ') Slov. Glas. 1868, 170, 203. — ■) Bes. 1872, 177. — •) Slov. Glas. 1868, 207. „Iz ogerskc plai\jave" se z6ve povest, ki se nahaja v njegovi rokopisni ostalini. »") Slov. Več. XXXIII. 1875. ^Roparjeva ljubica", „Obraz iz vojaškega živ- ljenja", Zr. 1872.


Pisatelji. 99

knjige »Družbe sv. Mohorja*' ; Sesar Janežič ni mogel porabiti za svoj ^GUienik**, je prepustil družbi. Za nSesednik*" je Andrejčkov prelagal večinoma iz češčine, n. pr. »Spomin na Dubrovnik"" ^), »El Nino, tolovajski častnik^ ^), »Amerika, ali povsod dobro, doma pa najboljše*" ^) je po poljskem izvirniku priredil Podmilšak. Za »Besednik^ je prirejal zemljepisne sestavke, n. pr. „0 ledenem morju* *), »Severna luč*' *), »Laponci" •), »Sibirija" ), »Gora Vezuv". »Miha Brtoncelj in njegove čudne dogodbe po svetu."')

Pa tudi v prirodopisje spadajo nekateri spisi, večinoma pre- vodi, n. pr. »Burja in zametje v Alpah" •), »Moč in korist vode" "), »Potresi v južni Ameriki".")

Preprostemu ljudstvu so zadoščali njegovi spisi, višje izobra- ženim krogom pa ni znal pisati, ker mu je nedostajalo širše vse- stranske omike. Ko je moral pisati za denar, je pisal slabeje; to se pa dotičnikom ne more vzeti za zlo zlasti takrat ne, kedar nimajo stalnega kruha. Da pa ni hotel popravljati hib, odkritih mu v dobrohotnem namenu, to se ne more grajati dosti ostro. Njegovi najobširnejši povesti za preprosto ljudstvo sta: ;,Sabinka, slovenska junakinja" ^^) in ;,Žalost in veselje".^') V obeh teče beseda gladko in prijetno.

Josip Jurčič (1844-1881) ")

se je porodil kot drugi otrok »bornemu kmetu'^, kakor je on ime- noval svojega očeta. Hodil je v šolo na Krko, pozneje v Višnjo goro in je prišel 1885.1. v normalko v Ljubljani, kjer mu je bil prvo leto učitelj Blaž Praprotnik. V gimnazijo prestopivši. 18^2^.1. je imel izvrstnega učitelja starega Pogorelca, odličnega latinca. V

  • ) Bes. 1873. — *) Bes. 1872. — *) Bes. 1869; sem še pristavimo „Mašče-

vanje" povesti iz poljščine, Bes. 1869. — *) Bes. 1869. — *) Ib. — •) Bes. 1873; Samojedje ib. — ^) Ib. Izlandija in Izlandčanje ib., Potovanje na goro Athos, SI. Gl. 1868. — ") Bes. 1870. — •) Cvetje II. 1876. — ") Ib. pristavi : „Živ- Ijenje na planini", Bes. 1871. Tu pristavimo še : »Lepe pesmi glas seže v deveto vas**, Koled. Moh. 1867; »Zgodovina motniškega polža", SI. Gl. 1868; ^Bor z volkom"^ Kol. Moh. 1869; »Kralj Mida v mongolski obleki", Bes. 1874.

— ") Bes. 1870. — ") Bes. 1876. — ") Slov. Več. XXI. — ^*) Josip Jurčič, Fr. Leveč, SI. Nar. 1881, 101—104; Zamikov nagrobni govor, SI. Nar. 1881, 106. — Akademija Jurčiču v spomin, SI. Nar. 1881, 285. — Lj. Zv. 1881, 325.

— Kr. 1882, 61. — Slov. 1881, 47, 57. — J. Stritar, Zb. sp. V. 216—226. — Dr. Vošnjak, Spomini na Jurčiča, Lj. Zvon. 1888, 48. ~ Obzor 1881. — Agr. Ztg.1881; 1889, 645; 1890, 267. — Fr. Selak, Politik 1881. — Vladimir Leveč.

— X-Ne-Starina: »Jurčič in parket", Edin. 1897.

1*


100 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Alojzijevišče sprejet je imel izbornega prefekta Jurija Grabnarja, pesnika „Kranjske Čebelice** in čestilca Prešernovega. Sedmo šolo dovršivši je izstopil iz Alojzijevišča in živel ob tem, kar si je za- služil 8 peresom. V osmem razredu je srečno utekel veliki neva^ nosti. S Celestinom in Mamom je izdal almanah ^Slovensko Vilo^^ ki je obsegal povesti, novele, balade in romance. Zaradi njegove povesti »Jurij Kobila ** so ga grajali profesorji, SIeiweis v „Novicah** in Janežič v „Gl(isnihu'*. Nasvetovana in zahtevana službena kazen pa ni obveljala. L. 1865. se je šel učit na Dunaj klasičnega jeziko- slovja, kjer je prestal mnogo revščine, L. 1868. je prišel v Maribor k Tomšiču za sourednika »Slovenskegv Naroda**^ pomagal 1870. L Stritarju pri „Zvonu**, sodeloval istega leta v Sisku v nZatočnihu*^ in nSudslavische Correspondenz*' ^ prevzel 24. majnika 1871. leta uredništvo ^Slovenskega Naroda ^ se ž njim preselil 1872. leta v Ljubljano, kjer je umrl dne 3. majnika 1881. 1. ob V* na 10 zvečer. Bil je Jurčič ljubljenec svojega 80 letnega deda (f 1858), ki mu je pripovedoval dogodbe o čarovnicah in strahovih, o bojih s Turki, o Francozih, ki so mladeniče lovili v vojake, o hrvatskih tihotapcih, o nekdanjih zatiških menihih in mu na tak način zbujal domišljijo in zanimanje za povesti. Jurčič četrtošolec je 1861. 1. v »Novicah^ priobčil spis ^Spomini na deda z izmišljenim imenom J. Zavojščak. Poprej omenjeni prefekt J. Grabnar ga je razumno vodil in mu dajal primerno berivo. Marljivo je uže takrat čital. spise nemške pisateljice Ide Hahn-Hahn in se vglobil vWalter Scotta; tega pisatelja romani so nanj vplivali tako močno, da je odločil svojemu narodu biti Walter Scott. Zelo mu je bilo v korist, da je bil porojen v takem kraju, kjer se govori lepo slovensko narečje, da ga je seznanil 1865. 1. z Levstikom Leveč, ki pravi: ^^Dasi po značajih jako različna, bila sta si v mnogih stvareh sorodni naturi: oba slovanska realista, oba sovražnika parketa, a velika čislatelja slovenskega kmeta, beračev slovenskih in vseh kmetskih originalov.*' ^) Pisal je Jurčič o slovenskih narodnih pripovedkah, n. pr. »Kako so trije brati hudiču služili"*), »Mogila pri Virji in narodna pravljica o njih^®), „ Zakrpana Višnjagora, raztrgan Žužem* berg^*), »Jesenska noč med slovenskimi polharji"*), »Spomini

  • ) Fr. Leveč, Spomini o Josipu Jurčiču, Lj. Zv. 1888, 423. — ') Slov.

Glas. 1864. — *) Slov. Glas. 1863. — '*) Nov. 1864. — ^ Slov. Glas. 1864; pristavi: „Pozimski večer na slovenski preji", Novice 1863, 290; „K20 se v Križmanovem prerokovanji pripoveduje o kralju Matjažu", Nov. 1863, 348.


PisateUi. 101

starega Slovenca**). Levstikov spis v „Novicah'^ 1858: »Napake slovenskega pisanja*^ je prečital trikrat, si ga dobro vtisnil v srce in vse svoje življenje pisal po njem. Silno sta nanj vplivala istega { pisatelja »Martin Krpan in »Potovanje od Litije do Čateža.

Velikega pomena zanj je bila prva njegova večja povest ;,Jurij K ozjak ", katero je Jurčič spisal sedmošolec; »družba sv. Mohorja" mu jo je nagradila s 100 gld. Lepo in v narodnem duhu risani značaji, Dolenjcem znani kraji, samostan zatiški, cerkev Matere Božje na Muljavi id. se je narodu priljubilo tako, da se je povest v drugič natisnila v 2500 izvodih. S to pripovestjo se je Jurčič seznanil z Antonom Janežičem, ki ga je odslej kolikor možno gmotno podpiral, da je vsaj za silo nekaj časa izhajal na Dunaju.

Povesti iz slovenskega narodnega življenja.

^pomen" je bil nezakonski sin. Oče se je zavezal sina preskrbeti s pogojem, da mati ne izda očeta. Odrasli Domen je vstopil v službo bogatega • kmeta Jurce, ki je imel lepo osemnajstletno rejenko Anko. Jurca se je ustav- ljal ženitvi teh ljubečih se src, nekaj radi svojega premoženja, nekaj radi > prigovarjanja grajščaka Sove — očeta Domnovega — in ga je izpodil iz službe. Sova ga je hotel utakniti v vojake. Anka je izvedela to in povedala Domnu, ki je utekel na Turško, a črez deset let vmivši se na čelu razbojniške čete, zažgal Sovine dvore. Nastal je boj : Sova je smrtno ranjen izdihnil svojo črno dušo. — (SI. Glas. 1864.)

Usoda je hudo tepla revnega Domna, ki bi bil lahko postal blag človek v ugodnejših razmerah. Sova se mora pristuditi vsa- kemu čitatelju; potomec je ptujcev, ki so prišedši obogateli in v svoji trdosrčnosti gazijo vse božje in človeške pravice.

»Tihotapec." Povest se vrši na Dolenjskem; glavne osebe so : Tiho- tapec France Šfivernik in njegova sestra Rezika, vodja graničarjev Peč, ljubimec Rezike, krčmar Rebernik, Fortunatek Tekmec iz Suhe, grani- čarji, hrvatski kontrabantarji in kmetje. Šti vernik je v Rebemikovi gostilni zapazil, da prihajajo graničaiji in da je izginil njih vodja; on ga zasleduje in mu jih pod oknom svoje sestre pošteno naloži na hrbet ter pobegne med kontrabantarje. Devet let se je klatil ž njimi po gozdih; slučajno so ga našli obstrelj enega; izdahnil je v hiši svojega svaka. — (SL Glas. 1865.)

France je telesen orjak, ki se premalo briga za dobre svete svoje dobre in bistre sestre, katero srčno ljubi, a je ne


  • ) Zbr. spisi II. pristavi: »Brič", SI. Nar. 1875, 60, in „Hišica na strmini**,

»Glasnik za zabavo" id., Maribor 1869; „Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je kradel krompir?«, Moh. Kol. 1880; „Dva brata«, Moh. Kol. 1868.


102 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

posluša. Klasična podoba je Fortunatek Tekmec, ki je smešen v svojem vedenju, kedar se čuti razžaljenega. Francetova usoda je nekoliko jednaka Domnovi, samo da je bolj zaslužena.

^ V časih francoske vlade vršita se povesti:

' »Moč in pravica**) in „Golida."') Prva predstavlja nasledke za-

^ , konske nezvesto^FeVUruga nasledke nespoi-azumljenja. Dva Francoza sta prišla k nekemu mlinarju in zahtevala ^gallino". Mlinar prinese „golido", a jih z golido dobi tako po glavi, da se mrtev zvrne na tla. Pustila sta pri hiši koša- rico z »otrokom". Otrok imenovan Golida je postal premožen mož, domači sin pa, ki ga je sovražil, je popolnoma obubožal.

Po vsebini je ta povest »Golida*" nekoliko jednaka povesti »Dva brata".

jjGrad Rojinje."') Grajščak France Rojar sije v rejencu Vilibaldu Polutu odgoj ii pravega gada. Ko sta šla proti Turkom v boj, je Vilibald dobrotnika nevarno ranil in raztrosil vest, da je pal grajščak, ter se oženil z Rojarjevo ženo. Ko je Rojar prišel nazaj, je Polut zbežal z ženo med razboj- nike in bil obešen, ona pa je umrla v revščini.

Jako lep je prizor, ko Rojar v krčmi blizu grada najde svoje nekdanje hlapce, ki so mu zelo udani.

^jPonarejeni bankovci."*) Poprej pošteni kmet Zakrajec je opeharil revnega kmeta, ki je hotel svoj dolg plačati in ga izbrisati, sodnik pa je pri- šel na sled tej zvijači in ga zaprl. Ubežavši je zvedel, da mu je umrla žena, orožniki so ga ujeli in ustrelili.

Na Kranjskem so bili nekateri znameniti ponarejalci denarja, torej je snov hvaležna za povest, samo neverjetno je, da bi kakov ponarejalec svojo umetnost kar prvemu kmetu natvezel na nos.

Sem prištevamo manjše povesti: »Dva prijatelja", ^Slov. VUa^ 1865; »Urban Smukova ženitev^ SI Glas.** 1865; »Sosedov sin«, ^Mladika*" 1868; »Nemški valpet«, „S1. Glas/' 1867 in »Pipa tobaka^ nZv.*^ 1870; zadnjo povest je Dav. Hostnik prevel na ruski jezik v „Slov.Sv^u** 1895.

Zgodovinske povesti.

„Hči mestnega sodnik^.*' Avstrijski vojvoda Ernest je kranjski deželi imenoval poglavarjem Jurija sTurjaka, prevzetnega plemenitaša, ki je sovražil meščane. Tem pa je bil zaščitnik Janez Sumerek, mestni sod- nik. Njegovo lepo hčer je snubil mladi trgovec Gmiščak, a ona je več verjela zvitemu Lahu, prijatelju deželnega poglavarja, in ž njim pobegnila na grad deželnega poglavarja. Pri begu so se služabniki glavarjevi spopadli z mestnimi


•) SI. Glas. 1866. — *) Zv. 1870. — «) SI. Več. 1866. — ") SL Več. 1880.


Pisatelji. 103

čuvaji; zato je poglavar sodnika dal pod ključ, češ da ne zna varovati reda. Nastali upor je potolažil sodnik, izvedevši, da je hči njegova v poglavarje- vem gradu. Lah je usmrtil ljubico, ker jo je zahteval deželni poglavar; Ita- lijana je usmrtil Gmiščak, poglavarja pa odstavil Emest. — (SI. Glas. 1866.)

Jurčič je visoko cenil pošteni značaj nepokvarjenega sloven- skega naroda, ne ugaja mu pa svojstvo starejih kulturnih narodov, ki žive okolo nas; to se razvidi iz te povesti in iz žaloigre „Tu- gomer. S tem ni nameraval čitateljem vcepiti mržnje do inorod- nikov, nego hotel je samo povzdigniti ponos svojih rojakov.

»Klošterski žolnir." Sloveči samostan v Kostanjevici na Dolenjskem, v \ .'y^ ki ga je"l234. leta' ustsmbvila Juta, žena koroškega vojvode Bemharda, hči '^ češkega kralja Otokarja (1197—1230), je imel z nekim sosednim grajščakom "^z ^^ pravdo zaradi lepega gozda Krakovo in je poklical zemljemerca, naj po starih zaznamkih v samostanskih zapisnikih razmeri zemljišča. Ta zemljemerec, Adam Žabranek, se je pa zaljubil v bogato in lepo deklico, Kodranovo Katrico, samostanski prijor pa, njen stric, se je proti vil zakonu; zato ga je „žolnir" ob priliki neke vožnje po Kolpi sunil v vodo, da je menih utonil. Žabranek je izginil, črez nekaj časa se zopet vrnil in snubil Katrico, pa uprav pred poroko se je izvedel po ribiču Vidu zločin. Snubač se je ustrelil. (SI. Glas. 1866.)

Izvrstno so pogojene slike prijorja in Katrice; Jurčiču se navadno očita, da se mu ni posrečilo naravno slikati ženskih ulog, to očitanje glede Katrice nVvelja^^Katrica je lep naraven značaj kmeEske deklice, kT se je vnela v prvi gorki ljubezni. / ;

„S hiJkm^jLskegac e s a r j a. " 1 1 i j a G o b^e c , vodja v kmetskem uporu, . i ( ^ je bil strašno kaznovan: bil je venčan z železno krono. Njegov sin, Ilija <^^ ^ Kosoman, je ukrenil osvetiti se tlačitelju kmetov, baronu Joštu Tumu, čegar '";; ^! služabnik je Kosomana obvestil o Turno vih potih. Sorodnik Kosomanov, ^, » ^*^ vrli župnik pri sv. Križu, se je trudil stričnika spraviti na mimo pot in ga odvesti od maščevalnih namenov. Imela se je vršiti poroka Joštovega sina Viljema. Kosoman je s trumo 100 mož vdrl v grad, dal povezati nekatere goste, barona Jošta pa in sina odvesti v skalnato špiljo. Baronovi prijatelji in hlapci so še o pravem času rešili gospoda, Kosomana pa so ranili do smrtL Stari baron je v kratkem umrl, njegov sin pa s svojo soprogo Heleno dobrohotno ravnal s podložniki. — (Bes. 1869.)

Kosoman je sicer umrl kot žrtva svojih blagih namenov, da bi kmete rešil suženjstva; osveta je utemeljena v človeški naravi^ pa mladi baron kaže^ da so kmetom napočili bolji časi.

V protestansko dobo spada povest ;,Jurij Kobila**. nSlovenska

Vila 1865.

„Erazem Tatenbach." Proti cesarju Leopoldu so se bili zarotili na Hrvat^em groT Fetef Zrinjski, navdušen po svoji duhoviti soprogi Anki, . . . ^ Fran Frankopan, ogrski grof Vesel6ny, grof Nadasdy in grof Erazem


204 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL


Tatenbach, posestnik mnogih gradov na Spodnjem Štsgerskem, in nekaj drugih plemenitašev. Iskali so zyqz& s Poljaki, Francozi in celo Turki Odlično ulogo igrajo v tej zaroti Tatenbachov pisar Ribelj in pisar maribcH:- skega mesta Jakob Koder. Tatenbach, pohoten in krut človek, je one- častil lepo Marijano, hčei; svojega oskrbnika Gumika, katera je bila naklo- njena njegovemu pisarju Ribeljnu, in je dal tekmeca zapreti. Ta pa je iz maščevanja tajno pogodbo izdal Jakobu Kodru, ki jo je poslal na odločihio mesto. Predno je buknil upor, je vlada prijela upornike in vse obglavila. — (^Sl. Nar. 1873.)

Tako za zgodovinski roman, kakor za dramo bi iz tega važnega zgodovinskega dogodka bila primernejša oseba Peter Zrinjski ali njegova soproga nego pa Erazem Tatenbach. Po bitki na Beli gori 1610. I. je na Dunaju začel vladati nemški duh, ki je tem bolj ožlovoljil nenemške narode, ker so po bitki pri sv. Gothardu 1664. 1. pridobljeni večjidel vsled slovanske hrabrosti , dunajski diplomati prenaglo sklenili mir, ne oziraje se niti na Ogre, niti na Hrvate, kajti na najvažnejša mesta v jugu Avstrije so postav- ljali nemške dostojanstvenike. Na dvorih hrvatskih velikašev se je govorilo in pisalo hrvatski^ začelo se je gojiti pesništvo, snovala se je večja slovanska država, h kateri bi pripadale tudi slovenske dežele. Tatenbach pa je mislil le na to, kako bi postal naslednik celjskih grofov. Bil je poleg tega pohoten in silen človek, ki je zanemarjal svojo blago in skromno ženo, rojeno grofico Fogačevo; za poštenje lepih kmetskih deklet mu ni bilo mar. Dosleden v svojih sklepih ni bil, saj se je lepa Ana Zrinjska navlašč pripeljala v Račje blizu Maribora, da bi ga bodrila na vztrajanje.^)

Na široki podlagi zasnovan, a nedo vršen roman je:

^Slovenski svetec in učitelj." Po Lubiji veslata proti Ljubljam Strahomer in zaročnica mu Promislava, uzor ženske lepote, pogumna, a vendar dražestna deklica. V Ljubljani razlaga krščansko vero sv. Metodij, a drugi dan se je napotil na sod pred nemške škofe. Metodij je tako vplival na vStrahomera, da je postal njegov učenec z imenom Gorazd. Slovenci so ujeli Promislavo in jo pripeljali pred svojega kneza. Nemški škofle so Meto- dija vrgli v ječo, a Hinkmar ga je hotel rešiti, ko bi Metodij pri papežu hotel zagovarjati njegove sebične namene, kar pa je Metodij odklonil. Zvršuje se roman s popisom, kako sta se sv. Metodij in Svetopolk sešla na Ptuju, kjer


^) Z isto zgodovinsko tvarino je nekoliko v zvezi Jurčičeva krajša

povest: »Bojim se tc.^ Anton Tatenbach, sin obglavljenega Erazma, je

stopil v Renski samostan nad Gradcem, ker mu je rekla izvoljenka, da se

ga boji. Osem let pozneje se mu je, ne znajoč ga, izpovedavala; v zakristijo

"-"3d6 je vzkliknil: ^Dobro je bilo, da se me je bala."


PisateDi. 105

so nemški duhovniki Metodija prihlinjeno-pryazno vzprejeli. V neki hiši na Ptuju pripoveduje Promislavina babica vnukinji, kako je postala ona žena orjaškemu Obru. — (Lj. Zv. 1886.)

Romani. r ^ ^ >

J, Deseti brat." Mladi vseučiliščnik Kvas je na gradu „Slemenice" poučeval grajščakovega sina in se zaljubil v Manico, svojega gojenca sestro, ki je bila namenjena Mar\janu, sinu sosednega grajščaka na Polesku. Na lovu je videl Kvas tudi Martinka S p a k a , desetega brata, umazanega in raztrga- nega, človeka, ki je životaril v tamošnji okolici. Stopil je Spak v bližnji gozd in sišal prepir med Marijanom in Kvasom. Po odhodu Kvasovem je Spak začel prepir z Marijanom, se stepel ž njim in mu dal po glavi usodni udarec. Dolef, grajščakov brat, navaden pijanec naletevši na pol mrtvega Marijana, ga ukiže spraviti domov. Kvas je prišel na sum, da je umoril Marijana in je monl v zapor. A tudi Spak je dobil rano in je moral v Krjavljevo kočo in je ptslal po Kvasa in mu izročil nekaj pisem. Pa tudi Piškav, gospodar na Podlesku, je prišel k Spaku. Ta Piškav se je v mladosti bil seznanil z neko Migdaleno Strugo vo ; iz tega znanja se je porodil nesrečni deseti brat. Zapustil je nesrečno mater in se poročil zopet; sad tega razmerja je bil Marijan. Pravo ine Piškava je bilo Kaves ali Kvas in Piškav je bil stric vseučilišč- niku Kvisu, ki je v zakon dobil Manico.

V tistih letih, ko je Jurčič trpel največjo bedo na Dunaju, se je rodil »Deseti brat, ki ima klasične podobe in izborno na- risane ziačaje, n. pr. Krjavlja, Dolfa, Obrščaka id.

Idejo za to povest mu je dal Levstikov fragment « Deseti brat* v Jfapre^u^ 1863. 1, O »Desetem bratu" mu je napisal Levstik dolgo kitiko, vsak oddelek ocenil natanko, hvalil vrline, grajal pa tudi slab strani. V »Desetem bratu pa se zrcalijo tudi Jurčičevi spomini na rojstni kraj. Jurčič študent je zahajal na bližnji grad Kravjak in poučeval v slovenščini grajsko gospodično Ivanko Ott, spretno likarico. Lastnik grajščine je bil Ott iz Hessen-Darmstadta, ki se je 1878. 1. zopet povrnil v Nemčijo. Med učenko in učiteljem se je izdmilo nežno razmerje: Benjaminova Manica v »Desetem bratu" j( Ivana Ott Njuni poti sta sicer šli pozneje narazen, a prijateljsi sta si dopisavala še dalje, kakor je sam Jurčič pravil Levcu. igodovinsko znameniti grad Kravjak, nekdaj lastnina slav- n^a dpgobradega barona Ravbarja, je kupil neki trgovec v Ljub- ljani in ga podrl do tal.

^Jirfed dvema stoloma.*'*) Vseučiliščnik Nikolaj, sin Kolodeja, bogategakmeta na Dolenjskem, je ljubil T o n č i k o , hčer očetovega soseda P r i d o la. V isto vas je prišla na letovišče Lujiza Vit, sorodnica nekega

»)31ov. Knjiž. 1876.


/


106 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

sodnega pristava, in je s sladkimi besedami omamila Nikolaja. Sebična Lujiza pa se je potem oklenila bogatega trgovca Majerja, ker je mislila, da je Nikolaj ubožal, ko je njegovemu očetu pogorela hiša. Nikolajev prijatelj, dr. Sok je razkril podli značaj Lujizin, Nikolaj se je zopet bližal Tončiki, a ker ga je ta odklonila, šel je v boj proti Turkom in tam častno padel.

Jurčič je tudi v tej povesti prav dobro pogodil žeiiski značaj

Tončike; naravno in simpatično je risana ta razumna kmetska

deklica, ki presega po svojem značaju vseučiiiščnika.

^•^/Cv*-.' ^ '**■£„ D O k t O r Z o b e r.*' ^) Mlad inženir Lisec je prišel v Volčjak inerit J^ gozde; vaški' župan gaje nastanil v koči zdravnika dr. Zobra, ki je bil odsoten uže dve leti. Lisec se je seznanil z gospčdo na gradu Pražanku." Ne- pričakovano se je vrnil dr. Zober in po svojem skrivnostnem vplivu Liscu priskrbel stanovanje na gradu, kjer se je tisti zaljubil v grajsko hčer Leno. Dr. Zober svetuje Liscu, naj se umakne, ker bi bile zastonj vse nace. Za- pustila sta oba Volčjak in se pozneje slučajno sešla na parobrodu, kije vozil po Dunavu proti Črnemu morju. Na tej vožnji razkrije Zober Liscu svojo tožno minolost, da je grajska gospa bila nekdaj njegova nevesta, d£ je pre- lomivši besedo omožila se z Langmannom, bivšim Zobrovim prijateljem in solastnikom zdravniškega podjelja v Egiptu; ta prijatelj je Zobra spravil tudi ob vse imetje. Zober povč Liscu, da je na Pražanku umrla graščakiija, in da Lina še zvesto ljubi Lisca. Ta jo je zasnubil in živel v srečnen zakonu. Zober je šel v Arabijo in tam izginil.

Zober je na zunaj osoren mož, pa blagega značaja, ki ga je

usoda hudo, da prehudo sukala po svetu; čitatelj bi pnčakoval,

da bi svoja stara leta živel v bližini tiste srečne dvojice, katero je

združil on. Lisec je mož brez posebne eneržije, pošten in delaven,

ki se da voditi po drugih.

„Lepa Vi^."') Dejanje se vrši ob Jadranskem morju. Viia, krasna jedinica, je"radi svoje živahne narave morala marsikatero grenke slišati od starišev in je vsled tega nepremišljeno v zakon stopila s štiriiesetletnim vdovcem Samorodom, ki se ji je v šali ponudil za ženina. V trgovinskih poslih je prišel v hišo lep Italijan Paolo, s katerim je pobegnila, v nemx pustivši moža in otroka. Mislili so, da so jo ugrabili razbojniki. Samoroc} izvedevši resnico, je šel v Benetke in umoril Laha ter prišel oblasti v role: zapadel je glavo. Na pol mrtva se je vrnila v domači kraj, kjer jo naje oglar in spravi domov. Samorodov brat, župnik, jo izpov6. Vida je zblazncvši umrla.

Jurčič je za to povest porabil znano narodno pefldn in si

tudi ogledal poprej morsko obrežje, predno je spisal povtst. Misel

te povesti je dr. Vošnjak porabil za svojo gIedališčno^ig*o. Lepa

ilustracija k narodni pesni o lepi Vidi se nahaja v ^Osterdch in

Wort und Bildy Krain.^

  • ) Slov. Knjiž. 1876; roman je preveden na češki jezik v »Rtthu* 1889.

- *) Zr. 1877.


  • . ■


PisateUi. 107

^ ^ ^^

„ Cvet insad.*' *) Leon, sin grajščaka na Zabrezju, se je seznanil z Matildo, hčerjo bogatega poštarja Gorca v bližnji vasi, potem s Pavlino, hčerjo sestre Gorčeve žene, in s Komplezom, poštnim odpraviteljem, ki je hrepenel po Pavlini; Matildo pa je želel poročiti baron Bremer. Kmalu po Leonovem prihodu na grad je prišel na počitnice profesor Vesel. Vesel je sovražil ljudi, ker se mu je izneverila Pavlina, do katere je gojil osmošolsko ljubezen. Neka neprijetna prilika mu je zadala rano, da so nezavestnega pre- nesli k Gorcu. Tam mu je Pavlina zvesto stregla in mu zopet naklonila svojo ljubezen. Matilda, prezrevši sebične namene Bremerjeve, je dala roko in srce Leonu, revni Komplez pa je obsedel med dvema stoloma.

Usoda Komplezova je jednaka usodi Nikolaja v Jurčičevi povesti »Med dvema stoloma*^. Začetek tega romana spada v ono dobo, ko je Jurčič na Dunaju občeval s Stritarjem, dovršil ga je šele deset let pozneje. Profesor Vesel v tem romanu je Stritar. Realist Jurčič je delal pod vplivom idealista Stritarja in je roman zvršil drugače, nego ga je bil zasnoval iz početka. Zasnoval ga je tako, da se mora zvršiti nesrečno: profesor Vesel bi se imel ustreliti tisti dan, ko se bivša njegova ljubica poroči z Leonom. Ko je Leveč Jurčiča opozoril na nedoslednost, je odvrnil Jurčič: „Pa- metnih mož med Slovenci je tako malo, čemu bi se še ti streljali ? Profesor Vesel je pameten mož, naj živi!" n:, . ^^ ^i^^-^

„R£koj;3J ači." Za francoskih vojsk je bilo v kamniškem okraju \ na Kranjskem mnogo roparjev; vodil jih je Groga, imenovan tudi Nande, v( - • ^^ kateremu je bila srčno naklonjena Mozolova Polonica. Največji zločin teh roparjev — rokovnjačev — je bilo oropanje francoskih blagajnic v Črnem grabnu, ob kateri priliki je Nande trčil na svojega Ijutega sovražnika Ver- nazza, pofrancoženega Slovenca Bmjača, ki je maršalu Marmontu služil za tajnika. Ta Bmjač je Nandeta nekdaj zarad 500 kron krivo zatožil in zavedel nevesto. Nekaj ranjenih rokovnjačev so ujeli in na smrt obsodili, drugi so odnesli pete, med njimi tudi Nande. Izdajalec med rokovnjači je naznanil Francozom, kdaj da pride Nande k Poloni Francozi so ga ujeli in gnali pred grajskega pisarja Poljaka na Brdu, ki pa je Nandeta izpoznal*za — brata in mu pomagal pobegniti. Z Nandetom je šla tudi Polona v Gradec; ko so mu pa prišli na sled, se je vpisal med francoske vojake in je zmrznil na Ruskem. Pisar Poljak je v zakon vzel Reziko, hčer kamniškega sodnika Gavriča. Sin Ferdinand, iz prvega zakona Poljakovke z generalom Basajem, je bil inženir v Celju, bil po krivici zaprt radi tatvine, je šel k vojakom, potem dezertiral, vstopil med rokovnjače in postal njihov voditelj, in tako sta se našla — sodnik in zločinec. Polona je služila v Gradcu pri nekem odvetniku, ki je čital, da se iščejo dediči za Ferdinandovo dediščino. Opozorjena po svojem gospodarju je šla na Kranjsko in na Mozolovini živela do smrti.


■'}


•) Slov. Knjiž. 1877.


1


108 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

\ Te^^ romana ni dovršil Jurčič^ nego J. Kersnik po njegovi

j osBLftvi. Bival je Jurčič v svojih počitnicali fŠ80. leta Ina iBrdii prT svojem prijatelju Kersniku in se je ž njim razgovarjal o tem pred- metu; zato je postavil glavno dejanje tudi na Brdo in v njegovo okolico. Kersnik je bil Jurčiču pomočnik tudi v drugih delih, n. pr. v igri »Berite Novice* in v romanu »Med dvema stoloma*^.

Rokovnjači^) (rokoma vhi, rokomavsi, rokovniki) so bile roparske čete, v katere so vzprejemali vojaške begune, ub^le jetnike, tatove in roparje; imeli so svoje predstojnike — papeže pa tudi take ude, ki so vstopivše novince učili rokovnjaštva. Imeli so svoje zbore ali skupščine v oddaljenih gozdih. Pravo središSe jim je bilo ob kranjsko-štajersko-koroški meji nad izvirkom Savinje in kamniške Bistrice, kjer je stoloval njihov »papež ; imeli pa so tudi svoje podružnice za Korošce, Štajerce in Kranjce. Opravljali so svoj posel osobito ob semnjih, božjih potih, napadali in oropali pa 80 tudi posameznike. Znamenit roliovnjač je bil okoli 1640. 1. Kljukec. Najbolj oblastni so bili za časov francoske vlade; v tem času so se odlikovali Veliki Groga, črni Jurij in drugi. Govorili so svoj lastni jezik, neko mešanico iz slovenščine, nemščine in romanščine.

Jurčič' časnikar.

Ko je vstopil v uredništvo j^Slovenskega Naroda*" za sodelavca, pisal je sestavke pod in nad črto ; uvodne članke je pisal v svobodo- miselnem duhu jako odločno, ustavljal se je Goriški ^Domovini^j^ oziral se v sredino Slovenije, pišoč »Poglavje o srcu sploh"*), »Slovenstvo v Ljubljani" *), preganjal v Slovencih »Nezaupnost* % pisal za zedinjenje vseh Slovencev*), naj se bližajo Slovenci in Hrvati); v »Jugoslovanskem Orestu** ^ nam predočuje junaštvo Črnogorcev, popisuje razmere v Srbiji*), slovesnosti v Belgradu,

  • ) O rokovnjačih glej dalje: Mat. Ravnihar Poženčan, Nov. 1848.

— L. Pavlin, SI. Nar. 1875, 121—122. — Aug. Dimitz, Gesch. Krains IV. 350. — Jo s. Benkovič, Dom in Svet 1890. — I. Vrhovec, Raz- bojniki na Kranjskem, Lj. Zv. 1895. — ') SI. N. 1868, 44. — 'j SI. N. 1868, 50. Beseda večini kranjskega deželnega zbora, SI. N. 1868, 60. — '*) SI. N. 1868, 106. — ^) SI. N. 1868, 48; pristavi: Česar se nam je bati, SI. N. 1868, 42. —

  • ) ^Slovenci, zedinimo se", SI. Nar. 1868, 77. — Štajerski zbor in zedinjenje

Slovencev, SI. Nar. 1868, 105 —108. — Slovenija, vstani, SI. N. 1868, 96. — O SI. N. 1871, 35; SI. N. 1870, 120—123, naj se razvojači vsa Granica, Slov. Nar. 1871, 71. — ") SI. N. 1871, 24. — *) SI. N. 1872, 76, 78.


Pisatelj. 109

ko je zasel Milan prestol '), priporoča, naj se Avstrija z Rusijo pobota o vzhodnem vprašanju.') Svojo odločnost v narodnih za- devah je pokazal tudi s tem, da je kranjskim poslancem očital, da niso odločno vstopili v slovansko opozicijo ") ; priporočal je tabore % predlagal ustanoviti slovansko politično društvo^), zahteval, da se od mladih ne more zahtevati »Pokorščina".")

Zanimal se je za vse stvari slovenskega slovstvenega delo- j vanja; uprl seje dvakrat Trstenjakovemu predlogu, naj se ustanovi ^Pisateljsko društvo*' ; v člankih : »Pisar o slovenski literarnosti** in „Se edenkrat literarno društvo') boječ se terorizma; »Prija- teljska pisma o marsičem zahtevajo ostrejšo kritiko ^). Naznanja Kiodičevo igro »Novi svet**, zahteva originale iz naroda in naravne značaje*); poročujoč o Mihe Kastelca smrti svetuje, da se je treba brigati za njegovo zapuščino, on je Prešerna uvel v slovensko slovstvo*^; označil je tudi dr. M. Prelogove zasluge "), dr. Razla- govo delovanje ^% pisal o ;, Tristoletnici prve slovenske tiskarne v Ljubljani** ^*), naslikal I. Purgerja kot prvega ruskega novelista ^*), posnel po A. Puškinu novelo »Dobrovski** ^^) ; po E. Vokanu ^»Kaj bodo ljudje rekli ?** ")

Omeniti moramo tudi »Potopisne črtice z Dolenjskega** ^) in »Županovanje v Globokem dolu** ^^), čegar smisel je : pouka in šole je narodu treba.


') SI. N. 1872. -- *) SI. N. 1868, 113. — ») SI. N. 1868, 83. — *) Slov. Nar. 1868, 65. — *) SI. N. 1868, 99. — *) SI. N. 1870, 60. — Naj navedemo še te-le članke: »Na starega leta dan". Slov. N. 1868, 115; „Zvonec nositi", št. 65; „Nekoliko besed zarad zakona o ravnopravnosti slovenščine", št. 66; „0 naši politiki", št. 76; „Še ena beseda o slovenski politiki", št. 102; „Ruski glas o Avstriji", SI. N. 1871, 69; »Konservativci in naš program, št. 72. — Nazore svoje je objavljal tudi v drugi obliki, n. pr. „Pisma gorenjskega po- hajkovalca«, SI. Nar. 1868, 100, 103, 109,114; „Črtice iz življenja političnega agitatorja", SI. N. 1868, 54, 55. »Sršena* je poslal »Zoper slovenske revolver- žumaliste", SI. N. 1880, 217, pa vendar bi bil Vodnik zadovoljen s stanjem Slovencev, SI. N. 1877, 277. — ') SI. N. 1868, 7 in 15. — *) SI. N. 1868, 24; istega leta gorko priporoča »Družbo sv. Mohora", SI. N. 1868, 47. — •) Slov. 1868, 103. — Postenjakovi »Elementi v venetščini", Slov. Nar. 1876, 147. — Krekova »Einleitung", SI. N. 1875, 148. — ^°) SI. N. 1868, 97. — ") SI. N. 1872, 14; primeri: Malo poglavje o naših ženskih, SI. N. 1869, 60—61. — ") Slov. Nar. 1880, 124. — ") SI. N. 1875, 142—151. — '^) vSl. N. 1869, 43. — ") Slov. Nar. 1870, 84. — ^•) Slov. Nar. 1869, 107—118. — »') SI. Nar. 1879, 202. — ") SI. N. 1870, 83.


HO Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

^ v.

] Po smrti Kersnikovi so začeli Jurčiča primerjati s Kersnikom

in prišli do zaključka, da je bilo obzorje Jurčičevo bolj omejeno od Kersnikovega: ;y Drugače Kersnik! Kersnik je poznal kmeta, poznal tržana in meščana v vsej njuni »purgarski^ domišljavosti in prevzetnosti, poznal tudi ženske, saj je imel dovolj prilike, gibati se v njihovi druščini.*' ^)

če kdo razven kmeta opisuje tudi tržana in meščana^ še to ni dokaz, da je njegovo obzorje širše od obzorja tistih, ki ne store tega. To je prirojena individuvalnost in posledica dejstva, da je kdo porojen v meščanski rodbini ali na kmetih.

Kdor je porojen in vzgojen v boljših in imovitejših krogih,

{ pozna tiste razmere bolje nego ta, ki je porojen v kmetski hiši.

Kersnik je bil grajščak in se je vse svoje življenje brezskrbno
gibal v družbi; zato mu je tudi opisavanje meščanskega in tržan-

i skega življenja prijalo in uspevalo. Kersnik je mogel z zadovoljstvom

opazovati ljudi in jih opisavati. Beležnik na kmetih ima opravila

z bolj raznovrstnimi ljudmi nego urednik v mestu. Uže to dejstvo,

da je Jurčič napisal sto in sto uvodnih člankov o najbolj razno-

vrstnih styareh, kar zahteva jako razsežnih znanostij, da je Jurčič

1 zlagal pesni , pisal novele , romane in žaloigre , je po mojem

I mnenju dokaz, da je bilo njegovo obzorje gotovo jednako obšurno,

kakor Kersnikovo. Jurčič je po svojem svojstvu v slovenskem

'slovstvu ravno tako prvak v svojem »genru*, kakor je Kersnik

•prvak v družbinskem in političnem romanu. Vsak omikani Slovenec

j bo v gotovi dobi svojega življenja Jurčiča čital tako rad kakor

'Kersnika v drugi.

Pritrjujem J. Golobu, ki pravi :

»Vsak razumnik bo vesel, ako pozna čim več individuvalnih pisateljev i. t. d., ki se razločujejo med seboj i po svojih snoveh i po svoji tehniki, ker ve, da je individuvalnost podstava izvirnosti, in da najboljša kopija nima nobene umetniške vrednosti. Jurčič je bil samo jeden, Aškerc je samo jeden in — tako ostani.* *)

Snoval je veseloigro j, Olikani Slovenec**, tendencijozni roman ijNemški naseljenec^ in pripravljal roman »Baron Parovič**. Njegovi zaupni prijatelji so vedeli, da je mnogo krasnih osnov nesel s seboj


») Edinost 1897, 118. ') Slov. Svet. 1895, 394;


  • Ji .• .


Pisatelji. 111

v grob in da še ni dospel do vrhunca svojega pisateljevanja. Opravičeno je torej o njem pel S. Gregorčič:

Ti spis na spis si nam podajal, Ko narod jih je občudoval,

Za sliko sliko daroval, Strmčč je sebe v njih spoznal.

Janko Kersnik^]

se je porodil dne 4. septembra 1852. leta na Brdu. Njegov ded, Janez Kersnik, je bil od 1808—1850. leta profesor fizike na liceju ljubljanskem in zaradi dobrohotnosti izredno priljubljen pri mladini; njegov oče Josip, c. kr. sodni aktuar, se je 1851. 1. oženil z Berto pl. HofTemovo na Brdu. Njegov oče je bil odločen narodnjak in osobno znan s tedanjimi prvaki ter je v tem vplival na sina, da se je tudi on ognjevito poprijel narodne ideje. Oče je Janka iz sedme šole vzel k sebi na dom, da je eksternist 1870. 1, napravil zrelostni izpit, ker je Janko pri učiteljih bil na glasu za rovarja in nevarnega človeka. Istega leta je šel na Dunaj učit se pravo- slovja, pa se je pozneje preselil v Gradec, 1876. 1. je vstopil pri notarju dr. Zupancu za koncipijenta, šel 1879. leta za notarskega namestnika na Brdo, kjer je 1880. leta postal samostojni notar in umrl dne 27. julija 1897. Bratje in sestre so mu pomrli uže poprej. Grad na Brdu ima izredno lepo lego; prijazne vasice in lepe cerkve, temni gozdi in zeleni travniki ga obdajajo. Jankova pe- stunja je znala mnogo pravljic, vse to je vplivalo na domišljijo dovzetnega Janka, da je začel zlagati pesni v — nemškem jeziku. (»Ode an den Triglav.") Njegov domači učitelj Fr. Leveč ga je opozoril na slovensko slovstvo. Petošolec je v „Slov. Glas/^ 1866. L objavil svojo prvo pesen »Gomila^. Po vzgledu Jenkovem je opeval lepoto domačega kraja, n. pr. ;,Poleg Save^, po staroklasični meri je opeval »Ljubav do domovine^, poskušal se v baladah in romancah, n. pr. »Sred vodš,". Pesen ;,Roža in skala" nas spominja Cegnarjeve »Roža med trnjem". Nadaljeval je pesnikovanje v Stritarjevem nZvonu 1870., 1876. in 1877.1. in se skrival pod imeni »Janko" in »Baptista". Najbolj se odlikujejo njegove »Dekliške pesmi", ki se ber6 kot narodne, n. pr.:

Oh Ijubček moj, kaj se boš jokal. Ko jutri na ptuje boš romal Kaj si boš lice rosU? Z vencem klobuk boš ovil id. id.


  • ) Fr. Leveč, Spomin na J. Krsnika, Lj. Zv. 1897. — Vladimir Levec^

SI. Nar. 1897, 178—179. — Fr. Vidic, Ilustr. Koledar 1898 (Dragotin Hribar.^ Celje). — Kersnik kot človek. Slov. List 1897.


112 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Polagoma je začel zapuščati pesništvo in se je zlasti p6 dovršenih pravoslovnih naukih vsled Jurčičevega vpliva posvetil pripoved- ništvu. L. 1866. je bil njegov oče premeščen za okrajnega sodnika v Zatičino na Dolenjskem. Tam je živel 77 letni Andr. Pajk, čegar »Spomine starega Slovenca *" je izdal Jurčič; tam je živel Anton Tomšič, poznejši urednik j,Slovenskega Naroda** ; tam se je seznanil Kersnik tudi z Jurčičem. Tam so se izprehajali proti gradu Kravjeku, ki se v »Desetem bratu imenuje ^^Slemenice*'. Kersnik je dobro poznal tedanje slovstvo in vse najnovejše osebe v Jurčičevih po- vestih. L. 1867. je osnoval literarni klub ; udje so bili med drugimi Anton grof Pace, sedanji bogoslovni pisatelj Škufca, pesnik Ivan Resman, Ukmar, pomorski komisar na Reki. Pace je preložil nekaj Prešernovih poezij na nemški jezik in jih izdal 1869. 1. pri Bam- bergu in Kleinmayru. Tudi v Ljubljani je v 1877 — 1879. letih živel v krogu duhovitih odličnih mlajših in starejših mož; zlasti mnogo je občeval z Jurčičem.

Jako lepo so se Kersniku posrečile male slike iz kmetskega življenja, n. pr. »Pohkrčev oče" ') (ponesrečen hišni učitelj), »Roje- nice" *), »V zemljiščni knjigi'^ ®), (država podedovala ponesrečene rodbine imetje), »Nova železnica" *), (Kersnik in Rahne pisatelja), »Otročji doktor^ ^), »Dva adjunkta""), »Kmetska smrt" ) (fatalistična udanost). Za vzgled bodi »Kolesarjeva snubitev""):

»Kolesarjeva snubitev." Petdesetletni živahni samec Rok Kobal, mož nekaj ^omejenega dušnega obzorja", se je od svojega hlapca, bivšega vojaka, učil vojaške komande, da bi postal načelnik gasilne straže, a postal je samo pribočnik. Naučil se je tudi kolesarjenja, da bi se pokazal pred hčerko svojega prijatelja, ki je prišel na letovišče. Njegov hlapec pa je kolo priredil tako, da zavomica ni držala. Zato je nehote pritekel v silnem diru In se zaletel v gnojnico. Domov se je vozil s konjem in v tuji obleki.

• Dostavi »Mačkova očeta", ,,Mohoričev Tone". Poleg teh malih slik in .črtic iz narodnega slovenskega življenja na kmetih in v mestu pa je Kersnik podajal Slovencem tudi obširnejše povesti in nam ustvaril socijalni roman. Do one dobe smo imeli samo tri romane od Jurčiča (»Deseti brat", »Sose- dov sin" in »Doktor Zober"). Kersnik je 1876. 1. izdal roman:

„Na Žerinjah." Na grad Žerinje je prišla na letovišče grofinja Wal- den s hčerjo Veroniko, nezalo, a ošabno deklico in s sestrično Ano, deklico plemenitega značaja. Na sosedni grad Razbor je prišel nov gospodar, nečak

') Lj. Zv. 1882. — ') Lj. Zv. 1884. — ») Lj, Zv. 1884. — *) Lj. Zv. 1888. - ') Lj. Zv. 1887. - •) Ibid. — ') Lj. Zv. 1890. — •») Lj. Zv. 1892.


PisatepL Hg

umrlemu grofu Selškemu, slikar Vinko Rodulin in ulanski častnik German. Obojni prebivalci so se seznanili; zaljubila sta se Vinko pa Veronika, kateri je naklonjen tudi German, Amalija, stara grajščakinja na Žerinjah, pa naspro- tuje. Gospodar grof Walden je privel s seboj grofa Sorija. Veronika se izneveri Vinku, Sori se dvoboj uje ž njim in ga rani. Veronika in Sori se zaročita, Ana ljubi sedaj Vinka. Razven stare Amalije odpotujejo vsi na Moravsko. Vinko izve o zvezi strica Selškega i Amalijo, a spri se je z Amalij inim bratom Aleksandrom, in ko se je ta ustrelil po nesreči, dolžila je Selškega umora. Vinko je našel zapisnik, ki je izpričal njegovo nedolžnost. Walden je imirl, Amaliji so pripadle Žerinje, kjer se je Vinko poročil z Ano.

Iz te povesti se razvidi, da stoji Kersnik še na podlagah, ki

80 mu jih dajali tuji uzori, romantika in slikarsko življenje.

Slikar nastopi pri Kersniku tudi v ,|Luterskih ljudeh in je sploh

za pripovednike jako porabna oseba. V slovenskem slovstvu imamo

precej povestij, v katerih nastopajo slikarji.

»Luterski ljudje." *) France Kosan, sin preprostih slovenskih sta- rišev, se je na stroške svojega strica izobrazil v slikarstvu in se domu pri- šedši seznanil z nadporočnikom Wemerjem, sinom grajščaka, ki si je bil blizu kupil lepo grajščino, in pl. Bergom iz Lipskega, ženinom Wemerjeve sestre Olge. Slučajno jo sreča sam in se spomni, da ji je bil v Rimu pokazal pot do palače Borghese. Na grad povabljen je dobil nalog, naslikati Olgo, ki se je zaljubila v slikarja, ker ni marala usiljenega jej ženina. Na vrtu je Berg Kosana zasačil v nežnem razgovoru z Olgo in ga podrl na tla. Dru- gega dne se je grajščak odpeljal na Nemško. Kosan je umrl vsled j etike, Berg se je ločil od soproge, ki je nekaj časa živela na gradu, a potem izginila.

Zakaj se imenuje povest »Luterski ljudje? Ce so bili pro- testanti, to v povesti ni nobene važnosti. Tvarina je preveč obrab- ljena; prevedena je povest na srbski jezik v nT^arodni biblioteki bratov Jovanovičev*^ z naslovom »Stara slika", 74. zv.*)

„Cyclamen". Dejanje se vrši v gorenjskem trgu in je zapleteno vanj vse omikano občinstvo trško. Junak romana je dr. Hrast, bogataš Bole, graj ščak Meden, okrajni sodnik, davkarski pristav Megla, pl.Ruda, kon-

m I

») Lj. Zv. 1882.

') Primeri te le starejše slovenske povesti iz umetniškega življenja:

5,Slikarjeva ljubezen.** Hči bogatega meščana v Veroni je ljubila

slikarja, ki je bil izvršil njen portret, in je zbolela, izvedevši, dajo oče neče dati slikarju brez premoženja. 1866. 1. je na Veroneškem kolodvoru ranjen častnik — slikar — zdravniku dal list za ljubljenko. Padel je — v dvoboju z baronom W., ki je bil njegov tekmec. — (Zr. 1875.)

V listu pripoveduje, da mu je njena ljubezen podelila častno smrt za domovino. Kako to, če je pa padel v dvoboju?

,Potrgane strune." Hromega dečka v Duški vasi je jedina Ančika,

bogata deklica, branila proti zasmehovanju. On je šel v vojake in s.^ NTtiS^


114 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

cipijent Koren. Dr. Hrast je bil odgojitelj v odličnih rodbinah in si pridobil vsled tega mnogo društvene uglajenosti, ki jo je kot predsednik čitalnice pokazal v vsej dovršenosti. V tem društvu je zavzemala odlično mesto Bole- tova guvernanta Elza, rojena Nemka; celo izkušenemu Hrastu je vznemirjala srce. Na njegovo srečo je prišla v one kraje na letovišče lepa Moravka Ilovska s svojim bolnim in priletnim možem in v Hrastu oživila staro lju- bezen. Stari Ilovski je umrl, Hrast se je poročil z Ilovsko, Meden z Elzo. — (Lj, Zv. 1883.)

Bole je značajen mož stare slovenske korenine, Meden na pol omikan in domišljav, sodnik je pravi birokrat, Elza pokazuje vso svojo koketerijo. Posamezni položaji in značaji so risani izborno, naša čitalnična inteligenca stoji pred nami plastično, kakor Jur- čičevi kmetje, vendar pa je v vsem premalo dejanja, dasi se na- ravno razvija vse. ^^Ljubljanski 2!von** 1884, 121, poroča, da je na Ogrskem živeča Slovenka ta roman prevedla za neki dunajski list.

»Agitator."*) Ta roman je nadaljevanje romana „Cyclamen". Meden je povabil sosede na večerjo, da bi jih za prihodnje volitve dobil na svojo stran. Koren je sprejel povabilo, nadejsge se, da najde tam Boletove, ker se mu je zelo prikupila Boletova Milica. Občeval je z lepo Medenovo soprogo Elzo, ki je skušala Korena pridobiti za moževe nakane. V čitalnični gostilni je med pl. Rudo in Korenom nastal prepir radi volitev. V tem vstopi kapelan Anton in priporoča klerikalnega nemškutarja Medena, dr. Hrast je pa kandidat odličnih in naprednih Slovencev. Pri volilnem shodu so se volilci izrekli za Medena, dasi ga je Hrast po raznih interpelacijah spravil v zadrege. Ob tem shodu je slučajno slišal Koren, da Ruda snubi Milico, ki pa je naklonjena Korenu, ne Rudi, ki je ovadil Boletu, da si dopisujeta njegova hči in Koren; zato je Bole pisal oster list njegovemu šefu. Pri volitvah je zmagal Meden, Koren je dobil Boletovo hčer.

Osebe so risane po naravi, dejanje se razvija logično; od Korenovega značaja pa bi ne pričakovali, da bi prisluškoval za drevesom, o čem se razgovarjata Milica in Ruda, da nastopi Koren


kot slaven podobar (!), ona pa je zbežala svojemu možu in prišla k podo- barju Valentinu, ki jo je opozoril na dolžnosti proti možu; ona se je vrgla v prepad, tudi njega so našli mrtvega. — (Z v. 1877. J. Vrhovec.)

Povest je lepo zvršena, duševni boji so slikani lepo, samo ne bijejo se taki boji v kmetskih srcih, nego v višjih krogih.

»Elizabeta." V Boloniji je živela slavna in krasna slikarica Elizabeta, za katero se je potegoval bogati in razuzdani Maloezzi, pa mladi in lepi slikar Marko Sessi. Njen oče je določil, da tisti dobi njegovo hčer, kdor tekmiye ž njo, da bi lepše posnel neko Renijevo sliko. Sessi se poskuša, a ne zmaga. Slikarica je umrla, a on je šel v samostan in tam mimo umrl. — (Dr. Maja- ron. Zv. 1879.)

  • ) Lj. Zv. 1885.


Pisatelji 1 15

kakor ,deus ex machina' in reši Milico iz sitnega položaja. Koren je inače poštenjak od pete do glave, Bole je narodnjak, a precej hladen, pl. Ruda mož brez vsake vrednosti ; dr. Hrast je preraču- njajoč narodnjak, Meden bogataš brez omike, njegova žena koketa, njuna hči Milica je ljubka prikazen ; dasi nemški odgojena, je začela čislati težnje slovenske.

„GospodJanez*'*)je bil župnik na Grmu; njegov sošolec in ožji rojak Vran je postal sodnik in je prišel k svojemu prijatelju za nekaj časa na dopust, predno je nastopil službo. Blizu tam si je kupil baron Milde iz Nemčije rudnik in se predstavil župniku. Vran je spoznal, da je baronica Milde njegova prva ljubezen. Vran je bil kot vseučiliščnik učitelj plemenitaške rodbine in je spoznal na potovanju v Kolonjo na ulici lepo dekle, se z njo zaročil; a ona se mu je izneverila in vzela barona Mildeja. Sedaj pa je priznala, da ga še ljubi. Župnik je obvaroval prijatelja, da ni prišel na pregrešna pota.

V prvem delu nas »Gospod Janez* spominja povesti ,,Cyclamen^^ Dasi v Kersnikovih povestih nahajamo zastopane vse stanove, so se mu posebej priljubili krogi vseučiliščnikov, primeri: ;,Rošlin in Vrjanko*', »Jara gospoda" in „ Očetov greh."

»Testament." Bogatemu krčmarju Topolščaku na Ij ubij ansko-celj ski cesti je bolan popotnik izročil oporoko in mnogo denarja in umrl. Na sejmu v Št. Gothardu je Topolščaka uže poprej znani Tomaž v Bmotovi krčmi po- prašal po pokojnem popotniku. Bmotovo rejenko Metko je snubil TopolšČak, pa brez uspeha. Sodnik je pri Topolščaku našel mnogo denarja, a oporoke ne, ker jo je bil Topolščak dejal v pokojnikovo suknjo in spravil v podstrešje. Tomaž je v Ljubljani oporoko pokazal nekemu odvetniku in pri tem izvedel, da je Metka dedič umrlega popotnika in si je dal napraviti prepis. Iz Ljub- yane prišedši je dobil nenadoma silen udarec po glavi in padel vznak na tla. Mešetar Klander je pred sodnikom izpovedal, da je na Topolščakovo povelje Tomaža podrl na tla. Klandra in Topolščaka so dejali v zapor, Bmotov sin Gothard in Metka sta se poročila.

Ta povest je najbolj zapletena izmed vseh Kersnikovih spisov, kajti nastopijo bogat popotnik iz Trsta, odvetnik, sodnik, zdravnik, krčmarji, mešetar id. in vendar se vse lepo vjema ; zvršetek povesti je naraven in popolnoma utemeljen.

„RošlininVrjanko."') Na gradiču Dvoru ob Krki je gospo- doval vpokojeni polkovnik pl. Lukic z mlado in lepo soprogo Zorico. Njihov sin Pavel vmivši se z dunajskih visokih šol je s seboj pripeljal prijatelja dr. Vida Božana. Dr. Vid in Zorica se rada vidita. Polkovnik je skušal novo kupljenega konja, padel razenj in unu*l. Črez leto in dan sta bila zaročena


») Ij. Zv. 1884. — *) Lj. Zv. 1889.

8*


116 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

dr. Vid in Zorica. Pavel izvedevši, da ga hoče Vid oslepariti za njegovo pre- moženje, zahteva od njega, da ali pusti mater ali da se dvobojuje ž iijim. Božan je volil prvo: Zorica je ostala vdova.

V znani narodni pesni je hotela zlobna mati po morilcu svojega moža še sina spraviti s poti; popolnem se torej razvitek teh dveh dejanj ne vjema, pa itak se čitatelj te povesti nehote spominja omenjene pesni. Po j,I4> Zvonu*^ 1891, 251 je to povest preložil na srbski jezik Aleksander Gjurič v Sremskih Karlovcih.

„Jara gospoda."*) Dva vseučiliščna dijaka sta se zaljubila na počitnicah v lepo dekle. Črez petnajst let je bil j eden pristav, drugi sodnik, in omenjena gospica je postala učiteljica. Sodnik je poročil neko natakarico, a pristav mu jo je izneveril. Vsled razpora sta šla na druge službe. Sodni pristav je videl nezvestnico še na — sodni obravnavi; umrla je za legaijem.

Kakor povsod je Kersnik tukaj izborno narisal življenje v malih mestih. Slovenci na Dolenjskem delijo gospodo v pravo, jaro in posiljeno. J. Trdina, »JD; Zv."" 1885, 593.

„Očetov greh."*) Kačonov Janez, sin premožnih starišev, je pri- segel pred sodnikom, da nezakonsko dete revne in lepe dekle, s katero je občeval, ni njegovo; nato se je oženil z usiljeno mu nevesto. Stari Kačon je ubogemu sosedu Lukcu dal šestdeset tolarjev, da je spravil svojo hčer v mestu v službo. Pri Kačonovih je gospodarstvo šlo vedno na slabše, a toliko so še zmogli, da je njihov j edini sin z vršil modroslovne študije. Seznanil se je v velikem vseučiliščnem mestu z odgojiteljico — Slovenko — in je prišel domov, da bi kaj gotovega izvedel o njenem rojstvu, ker je bila prš ne- zakonsko dete Lenčike. Očetu odkrivši to dejstvo, je izvedel, da je iyegova nevesta njegova — sestra. Silno razburjen je šel iz hiše, drl naprej in naprej in padel v prepad.

To je najboljša in najbolj pretresujoča Kersnikova povest ; to je najbolj tragična realistika : sin je moral pokoro delati za grehe svojega očeta. Se tisti dan, ko se je doma praznovala njegova poroka, je šel skrivši k svojemu dekletu in je postal na tak način dvakrat nezvest. Od dne njegove poroke z neljubljeno nevesto je izginil božji blagoslov iz njegove hiše, in nekdaj bogati kmet je umrl skoro na gnoju pod tujo streho. Kersnik je bil zmožen na naravni način opisati vse človeške razmere od lahkega govoričenja v salonih do najbolj tragičnih slučajev v življenju.

Iz tega pregleda njegovih spisov se razvidi, da je Kersnik zajemal iz našega narodnega življenja snovi za povesti, in sicer iz vseh slojev; v njih nahajamo kmete in meščane, aristokrate in sluge,

  • ) Lj. Zv. 1893, — ') Lj. Zv. 1894.


Pisatelji. 117

profesorje in beležnike, duhovnike in sodnike, krdmarje in hlapce, poUtike in umetnike, in vse je opisal tako verno, da bi se težko nafilo kaj neverjetnega na tej ali drugi osebi. Čitatelj vidi pred seboj našo narodno družbo v malih mestih po čitalničnih dvoranah in po gradovih, gostilnah, pa tudi na volilnih shodih. Kersnikovi kmetje ne robantijo kot trde grče, se ne pretepajo, so sicer tu in tam okorni in nevkretni, pa vendar kažejo, da imajo srce in da jih tudi odlikuje bister um. Tudi Kersnikov kmet je podvržen strastšm, pa vse njegovo vedenje je naravnejše in odkritosrčnejše nego drugod. Poučeval je Kersnik druge, naj opisujejo le take kroge, v katerih žive sami in katere tudi poznajo; pisal je pisateljici Marici:

,Tako je prav; opazujte življenje in opisujte in pišite le o

krogih, katere poznate in v katerih se sučete.^ ^) Kersnik se je uglobil v mišljenje vseh stanov; popolnoma se zlagam z VI. Levcem, ki piše o njem: „0n je bil realist v najlepšem in najčistejšem pomenu besede. Pri njem ne nahajamo več tistih idejalnih, vedno sentimentalno zaljubljenih in zdihujočih mladeničev, ne dobimo več tistih ženskih iz voska, ki se pregibajo in preobračajo, kakor bi stale na vzmetih, ne, pri Kersniku je vse živo, vse resnično.'^

Kersnik je bil silno marljiv ; počitek, ki si ga je privoščil po službenem opravilu^ je porabil za pisateljevanje, županovanje in — politikovanje, ker so ga zanimali vsi pojavi v našem narodnem življenju. Kot človek je bil blage, ljubeznive in prizanesljive narave; prijazno je občeval s kmetom in gospodom, s prijateljem in nasprot- nikom.

Josip Siari

se je porodil 1842. L v Ljubljani. Njegov oče bi ga bil rad vzgojil v trgovca in ga je poslal v Reko, kjer se je dovzetni mladenič do dobra naučil hrvaščine, italijanščine in tudi nekoliko francoščine, pa je popustil lirgovske nauke ter 1862. 1. z odličnim uspehom dovršil srednje šole. Na Reki sta nanj vplivala J. Trdina in J. Mažuranič. Na vseučilišču je bil v Pragi (1862— -1866), služboval je za gimnazij- skega učitelja v Osjeku, v Požegi, v Varaždinu, v Zagrebu in šel 1881. 1. za ravnatelja na realno gimnazijo v Belovar, odkoder se je iz zdravstvenih ozirov vrnil v Zagreb. Iz svoje druge domovine skoz mnogo let pošilja v „Ljublj. Zvon"" svoja zanimiva „Pisma iz Zagreba^, v katerih naše sosedne brate opisuje po njihovem

«) Fr. Vidic, KoL 101.


118 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

slovstvenem in javnem delovanju. Bil je tudi sotrudnik „Slovana*^. Njegovo zgodovinsko pisateljevanje prepustivši oddelku »Zgodo- vina** omenjamo, da je Slovencem spisal tudi lepe pripovesti.

„V i n k o " *), porojen na Krasu, je šel, odlično dovršivši tržaško gimna- zijo, na praško vseučilišče učit se modroslovja in se zaljubil v lepo hčer njemu naklonjenega Čeha. Prepozno uvidevši, da je hči zaročena, se je na Dunaju zapisal med ruske stipendyate in živi sedaj v malem ruskem mestu kot učitelj srednjih šol.

Slišal -sem od slovenskega zdravnika, porojenega v tržaški okolici, da je ta povest vzeta in življenja.

„Prvi sneg."') Lahkoživi uradnik Stanko Ilovski ljubi Elzo Kolar- jevo, siromašni tehnik Čermak pa njeno sestričinb Emo ; ti se upoznajo s pravnikom Mirkom Svetlinom. Na pevskem večeru vidi Ilovski bogato Ido Stmadovo in zapusti Elzo; Stmadova pa ne mara zanj in se omoži z bogatim Miillerjem, Ilovski zapade oderuhom. Ko se Mirko povrne črez počitnice v P . . . . ., je izvedel, da se je Čermak usmrtil radi uboštva. Promoviran za doktorja je stopil v srečen zakon z Elzo.

Fr. Stare posnema Kersnika v socijalnem romanu in v opiso- vanju malomestnih razmer, osebo pa se sučejo bolj formalno druga okoli druge.

„V a n d a." *) V Ljubljani je živela Poljakinja vdova Glovacka s hčerjo Vando in sinom Žigom. S to rodbino se je seznanil dr. Maček, pa je bolj ugajal materi negoli hčeri, ki se je v rodbini pregnanega Poljaka Siemin- skega seznanila z nadporočnikom Bronislavom, ki je bil prestavljen v Verono. Po nekem prijatelju v Veroni si je Maček dal list pisati, da se Bronislav hoče poročiti. Vanda mu dd uželjeno svobodo. S prijateljico Smaragde napravi izlet v Benetke, kjer v gledališču zapazi Bronislava. Stvar se je razjasnila, in oba sta stopila v zakon. Bronislav je 1869.1. padel v boju proti Italijanom, ona je umrla v precej revnih razmerah.

Dr. Maček je odgojen v nemškem duhu in popolnem podla duša. Glovacka je bila ponosna na rodbinsko ime in se popolnoma zlagala z materijalističnimi nazori Mačkovimi, brez vsakega idejal- nega vzleta.

Bronislav je bil plemenit mož, lepega vedenja, povsod pri- ljubljen, po značaju jednak Vandi. Neverjetno je, da bi bil Maček mogel ustaviti pismeno občevanje med Bronislavom v Veroni in Vando v Ljubljani ; neverjetno je, da bi Bronislav ne bil poprašal po vzroku, zakaj mu daje Vanda svobodo.


. ») Lj. Zv. 1884. — ") Lj. Zv. 1886. — ») Lj. Zv. 1888.


._w-^2k(ML^t. .*


PisateUi. 119

VpraSa se, s čim se je zakrivila Vanda in kako se utemeljuje tako žalostna usoda njena? Nato ne dobimo pravega odgovora; drugače je pripovest naravna in zanimiva od konca do kraja.

^Zadruga.^ *) V malem mestu Pmjavoru se združi pet gospodov raznih stanov in osnuje ^Zadrugo". Vsi zadrugarji so bili veselega značaja in so prirejali različne zabave. Na »Purgarskem plesu" pa so si za kraljico izbrali kmetsko dekle. Mestna straža je bila nasprotnica tej družbi, ker je baje širila demokratizem. Zvršetkom jednega leta so se razdružili, ker so se — poženili.

Malomestne razmere so slikane naravno, nedostaje pa povesti dejanja in vsled tega tudi prilike, da bi se razvijali značaji.

^Koline.*') Premožen grajščak na Gorenjskem je leta in leta odlašal, da bi snubil dekle, ki je čakalo nanj. Zavožene in pokvarjene koline, ki jih je poslal nekemu znancu na Hrvatskem, so ga naenkrat napotile, da je šel snubit.

Vsako ponosno in omikano dekle bi slabo sprejelo snubača, katerega bi taka malenkost privedla do odločilne besede.

^Lisjakova hči.".') Lepa soproga premožnega trgovca, katerega ni vzela iz ljubezni, se je po zlobnem navodilu svoje tete udala brezmejnemu uživanju in postala soprogu nezvesta. Užaljeni soprog je ranil zavodnika žene in zbežal. Nezvestnica je s svojim Ijubimcem-častnikom pobegla na Hrvatsko, kjer sta životarila oba kot gledališčna igralca. Lepa Vida je v Varaždinu v umirajočem beraču izpoznala svojega soproga, potem prišla v blaznico na Dunaj in kot pol blazna v Ljubljani umrla pod imenom „grofinja" ; njen za vodnik je umrl v Mehiki.

Poleg ;,Vande" je »Lisjakova hči" najboljša povest Staretova. Lepo psihološko utemeljeno je propadanje Lisjakove hčere, katero so omožili brez nagnenja ; v marsičem bi se povest dala primerjati Jurčičevi ;,Lepi Vidi**.

Stare pripovednik se je oklenil realizma in opisuje družbinske razmere v malih mestih, n. pr* »Prvi sneg" in »Zadruga'^ Povesti »Koline^ in ;,Lisjakova hči^ se vršita na Slovenskem in Hrvatskem; v Trst in na Italijansko nas povede v lepi povesti »Vanda", upo- rabljena je tukaj vojska proti Italijanom 1859. leta, katero pa slo- venski pripovedniki ne vpletajo v toliki meri v svoje proizvode, kakor zasedanje Bosne. Pripovedovanje mu teče gladko in naravno, značaji so psihološki utemeljeni, dasi v »Zadrugi'^ in v »Prvem snegu" brez posebno značilnih potez.


  • ) Lj. Zv. 1890. — *) Lj. Zv. 1891. — ') Lj. Zv. 1892.


120 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


«vi9i^p^"^va


Dr. Ivan Tavčar^

por. 1851. 1. v Poljanah nad Škofjo Loko, je odvetnik v Ljubljani. Spreten govornik je ob slovesnostnih prilikah duhovito slikal delo- vanje naših odličnih mož, n. pr. Prešerna *), Simona Jenka *) (govor v čitalnici ljubljanski) , Boris Mirana •). V govoru „0 ženstvu v slovenskih narodnih pesnih'^ ^) je razlagal, kako odlično mesto za- vzema ženski spol posebno v epski in lirski poeziji slovenski ; ob Bleiweisovi svečanosti je opisal izredne zasluge našega vodje ^j; govoril je o slovenskem jeziku pri najvišjem sodišču '), nagovarjal je slovenske poslance, naj se zavzemajo za to, da se uvede javna zemljiška knjiga na Slovenskem); poročal je o predstavah v gledališču'). Najbolj se pa Tavčar odlikuje kot pripovednik.

/. Slike is loškega pogorja,

„PosavČeva črešnja." Jaka Posavčev je bil vojak. Domov pri- šedši pa ni šel najpoprej k svoji Marijanici nego na črešnjo. Marijanica pa ni Čakala nanj nego vzela je drugega, saj je tudi on poprej poiskal črešnjo nego ljubimko. — Še bolj tragično usodo je povzročila »Šarevčeva sliva* revni Meti. Ko ji je ploha odnesla v zemlji shranjeni denar, je posekala jedino last, slivo, ki je padaj e uničila svojo posestnico.

„Kobiljekar" je kmetski bahač, ki je prišel na boben radi pravde z nekim revnim kočarjem; vzrok ni popolnem verjeten; Miha Kočarjev je bil voznik župnika Andreja in se je udal pijančevanju, zvedevši, da se je poročila hči župnikovega brata, sodnika.

Župnikov hlapec, če je pri zdravi pameti, ne bo gojil ndd, da bi postal zet okrajnega sodnika.

Griča rjev Blaže, prisiljen v zakon z neljubljeno jednooko ženo, se je obesil, ko je zapazil, da njegovo razmerje z lepim dekletom donaša ne- prijeten sad. „Tržačan", reven otrok iz tržaške okolice, umrč v odgoji brez- srčnih in samogoltnih Ijudij na kmetih. »Moj sin" je slika nehvaležnega sina kmetskega rodu, ki je po svojih študijah svojega itak ne bogatega očeta spravil na beraško palico in ga popolnoma zapustil. Naravna slika kmetskih razmer je »Kako se mi ženimo"; lepo je pogojen Lazarjev Jakopč, ki

  • ) Zr. 1874 (govor v čitalnici ljubljanski dne 18. novembra 1874); Slov.

Nar. št. 273—274; v Literarnem pismu, SI. Nar. 1880, 101 je razlagal Prešer- novo pesen »Nestrohnelo sreč". — ") SI. Nar. 1882, 66—69. — ') SI. Nar. 1875, 283—286. — *) SI. Nar. 1876, 96—99. — *) Slov. Nar. 1883, 277. — •) Slov. Nar. 1881, 54. — O SI. Nar. 1880, 270—280. — Slovenci so po pisateyevem mnenju bili pod vsakim ministerstvom na boljem nego pod Pražakom, Slov. Nar. 1882, 27. — •} »Zmešnjava na zmešnjavo" (prevel J. Cimperman) je po njegovem mnenju slaba igra s slabim jezikom. Slov. Nar. 1880. — »Donna Juanita" je mešanica slabih dovtipov, SI. Nar. 1880, 292.




Pisatelji. 121

nerodne mladiče uvaja v zakonski jarem in na njihov račun uganja svoje burke. — »Kočarjev gospod* je obetal kmetski deklici zakon, ko je bil še dijak, profesor pa je vzel Nemko za ženo, in Ramovševo LenČč je v obupu utonilo. Srečnejša je pa bila »Holekova Nežika", katera je srce podarila nekemu rudniškemu uradniku, gospodu Erazmu. Dal jo je odgojiti in Jo učiti vsega hudirja, gosposko jo oblekel in jo navadil po gosposki hoditi. Tak je ta gosposki svet".

Odlikujejo se te »Slike iz loškega pogorja" po svojem humorju, popisi posameznih oseb so drastični, včasih morda pretirani, n. pr. »Kaspurjeva jednooka Agatulja", prenesene so vanje tu pa tam meščanske razmere; zavoljo prevarjenih nad pač kmetska dekleta ne hodijo v vodo, in fantje se tudi ne obešajo.

//. Romantične povesti.

»Gospa Amalija" je prva povest pisateljeva. Vseučiliščnik pobere lepi grajščakinji klobuk; zato ga vabi na grad in ga takoj imenuje s krstnim imenom in prosi poljuba ; končno se ugonobi v prepadu, ker se ji splaši konj, ko so hlapci podirali smreke.

Pisatelj tiči ves v romantiki; sam pravi v početku povesti »Še mlad, še otrok sem bil, a uže sem strastno ljubil to zidovje. Sam nisem vedel, zakaj lazim le zmiraj k stari grajščini." V slo- vansko romantiko nas povede z »Antonijem Gledjevicem", pesnikom v Dubrovniku. Med plemenitaši in meščani je zijal globok prepad, a to ni oviralo mladega plemiča dobrikati se lepi Gled- jevičevi sestri. Vsled dvoboja je prišel v zapor, sestra v samostan. Z živimi hojami je risano brezskrbno plemenitaško življenje, pesnik sam je navdušen Slovan in demokrat. [j,Zr,*^ 1873.)

»Gospod Ciril.*'*) Vseučiliščniku pripoveduje odljuden samotar svoje življenje. Ljubil je Ciril isto dekle kakor brat Metodij, Žrtvoval se in jo prepustil bratu, kateri pa po svoji naravi ni bil ustvarjen za njo. Da bi bila mera nesreče polna, se je še njun oče zaljubil vanjo.

Neverjetno je, da bi osamelec radovednemu ali usiljivemu mladiču tako hitro odkril srce ; očetova ljubezen je nepotrebna za tragični zvršetek povesti; značilne pa so za pisatelja besede : »Za- voljo jedne same ženske ugonobiti si življenje ter si zatreti dušne svoje moči, to je brez dvombe huda nespamef (Jurčičeva „Slov» Knjiš.*" 1880).

»Ivan Slavelj"*), sin siromašnih roditeljev, je bil namenjen za duhovski stan. Pri slikarju Lavrenciju Žolni živita v siromaštvu Leksa in Maryanica. Ivan se izneveri prvotnemu namenu in postane zdravnik. Obiska vši

  • ) Jurčič, Slov. KBjiž. 188o. — ') Zv. 1876.


122 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

roditelja se zaljubi v Marijanico. Na mestnem plesu spozna komteso M., ne- zakonsko hčer grofa Saldema. Grof Karlo ju blagoslovi. Vpletena je tudi epizoda, kako je grof Oton ubil brata Rafaela zaradi grešnih razmer z njegovo ženo Olgo, ki je potem umrla. On sam se je tudi usmrtil.

Med posameznimi deli ni prave zveze.

» S o r o r P i a.*' *) Mlad častnik je ljubil revno dekle, a šel z nadvoj- vodo Maksimilijanom v Ameriko, ona pa v samostan. Vmivšega se ni hotela vzeti Soror Pia in je ostala v samostanu, on pa se je bogato oženil.

Da bi se izpolnila praznota dejanja, je v začetku povedano, da je Andrej Sodar, skop mož, svojo hčer poslal v saniostan, a tej deklici je posebno ugajala Soror Pia. V nasprotnem zmislu se giblje povest ;,Črez osem let." {„Zr.** 1879).

„Tat"')je slika iz vojaškega življenja: po razkošnem življenju hrepe- neča žena polko vnikova je pripravila svojega soproga do tega, da je po- neveril in se potem usmrtil.

„V Kari o ve u."') Burnega 1848.1. je vsled upora kmetov proti graj- ščakom lepa komtesa Ana zbežala v mlin starega Aleša in njegovim sinovom, zakonu nasprotnim, vcepila druge nazore. Jednemu izmed njih, ki je čital Shakespeareja, je očitala, zakaj se ne zmeni nič zanjo. (!)

Leta 1877. in 1878. je objavil v Stritarjevem „Zvonu^ povesti

, Valovi življenja (žalostna usoda stavljenega pevca) ter »In vender"

(Omahujoča ljubezen). Prva je izredno romantično-tragična.

»Otok in Struga."'*)' Grof Milan, posestnik grada »Otok**, je imel, v nesrečnem zakonu živeč s svojo soprogo, hčer Serafino, in nezakonsko dete z baroneso Zoro, s hčerjo grajščaka na »Strugi*, ter se je obupan utopil. Serafina in sestričina Lucija sta tajno (!) prišli na Strugo in se seznanili z zblaznelo Zoro in bratom Konstantinom. Zora je slučajno dobila sliko Milana in izvedevši, da se Milan ne vrne, utopila istotam, kjer grof Milan. Serafina je slučajno izvedela usodo očetovo in obolela. Konstantin jo zdravi in vzame v zakon. Dve sovražni rodbini sta se sprijaznili.

Nekatere osebe so nepotrebne, n. pr. Bontoux; blaznost Zorina je lepo opisana. Ta povest se je predelala za gledališčno igro in se predstavlja v Ljubljani.

III. Zgodovinske povesti.

„ K u z o v C i." *) Bogatemu in trdosrčnemu županu je ušel njegov sin med Kuzovce (rokovnjače\ a njegova lepa in silno močna sestra Lenčika, prava slovenska Amazonka, ga je šla iskat in se je ob tej priliki zaljubila v Petra Smuka, glavarja Kuzovcev, ki so ga pozneje ustrelili. Tudi ona je rano umrla, odbivši mnogo snubačev.

  • ) Zv. 1878. — ") Jurčič, Slov. Knjiž. 1880. — ») Ltp. SI. Mat. 1880. —
  • ) Lj. Zv. 1881. — ^ Lj. Zv. 1882.


- - -'-■*■?<■' -^^vi


Pisatelji. 123

Vedenje Lenčikino spominja čitatelja Mozolove Polone v Jurči- čevem romanu »Rokovnjači".

»Tiberius Pannonicus."*) Neron, zaslišavši o prepiru svoje straže z ljudstvom, je prihitel iz svojega zlatega doma in prebodel Rimljana Krispina. Krispinova hči, kristijana, to izvedevši, je prišla k umirajočemu očetu. Ko je prodajala cvetlice, se je tribun Tiberius zaljubil v dekle, ki je hotela umreti mučeniške smrti. Tiberius je prosil Nerona, naj mu jo prepusti in ga pošlje domov. Dal se je potem krstiti.

Iz rimske zgodovine so slovenski pripovedniki primeroma malo snovij zajemali za svoje povesti ; razun spredaj str. 92. omenjene Pleteršnikove povesti »Prvi dnevi drugega triumvirata" opisuje povest »Bojmir*' v „8lov. Glasniku** junaške boje Ilircev proti Rimljanom.

„Vita vitae meac.'") Carolus Cosemus (Kosem), iskren katoličan, je ljubljanskega škofa spremljal na lovu. Njegovega brata Jurija, protestantov- skega propovednika, so škofovi hlapci vjeli in vrgli v vodo, on pa se je rešil s svojo biblijo, katero je imenoval »Vita vitae meae". S svojim bratom seje prepiral radi vere, in prišlo je do boja. — Nekega dne so prišli škofovi hlapci in so hoteli okrasti Čudeta, Jurijevega spremljevalca; ta pa je usmrtil njih vodjo in zbežal v kočo Karola Kosma. Velika povodenj je odnesla kočo, a Čudč se je rešil. Čudč, hoteč pogubiti Kosma, je rekel, da je bila njegova mati luteranka; ta je verjel to in izginil v valovih, Čudč je pa zblaznel.

Povest je lepo razpletena; tragični konec je utemeljen v

tedanjem verskem fanatizmu. — L Trinko je to povest prevel na

italijanski jezik. „Lj. Zv.** 1885. Primeri povest »Grajski pisar.

„Janez Solne e."') Vitez Janez Solnce se je poročil s krasno Ano, hčerjo mestnega ranocelnika, in bil radi tega pozvan na dvoboj z Jurijem Ljudevitom, nezakonskim sinom Vajkarta Turjaškega, in potem izobčen. Ljudevit je po dijaku Vidu najel rokovnjače, da bi Ano odvedli na Turjak, a Solncu se je odkrila vsa stvar, ker so bili rokovnjači preslabo plačani. V tem času prihaja cesar Leopold I. v Ljubljano. Solnce je šel kot menih oblečen opazovat Turjaški grad in je z neke hruške skozi okno zagledal soprogo; pa je bil obstreljen. Ko so bili dobre volje na Turjaku, je vstopil cesar; Ljudevit je bil slučajno umorjen. Na slovesnem obedu je smel Solnce cesarju poljubiti roko, cesar je na čelo poljubil njegovo soprogo in jo s tem počastil pred plemstvom.

Oseb je preveč v tej povesti; nepotrebna sta polkovnik in dijak; prisiljeno je, da se komu od strahu zavije prst, in s tem slučajno samokres izproži. Ana je premalo karakterizovana. Never- jetno je, da bi Ljudevit in njegovi tovariši ničesar ne bili izvedeli o cesarjevem prihodu. Kljukec je pristna slika rokovnjača^ in pleme- nitaši so dobro pogojeni.

») Lj. Zv. 1882. — *) Lj. Zv. 1883. — «) Slovan 1%%^).


124 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

IV. Modroslovne ali tendencijosne povesti,

„ M r t v a srca.***) V tej povesti nastopijo L e s o v e j , posestnik na Višavi; Emest Malec, posestnik na Nižavi; Helena, njegova žena, Meta, Ana, hčeri; Viktor, sin; Amalija M urno vka, sorodnica; Filip Tek štor, izprijen dijak; knezoškof Janez Evangelist; Lovrenc S o d a r , plešast bogataš, in njegov sin Ferdinand, notar; grof Anton Babo, njegova hči Lina; grofinje tašča, kneginja T e a n o , baron K r u š i č in grof W e 1 s e r, častniki; rakovski župnik Blagor. — Bogomir Lesovejjedo tridesetega leta do smrti svojega očeta živel na tujem; sam pripoveduje na zvršetku romana, da je porojen sredi malega slovenskega naroda, da mu je duh ukovan v nemške verige; zemlja je slovenska, zrak je nemški. Vrnil se je v domovino preiskovat zapuščino očetovo. Iz listin je izvedel, da je oče ž njim zapustil posestvo in mater prepričavši se, da mu krasna žena ni zvesta. Ves razjarjen je drugo jutro obiskal posestnika na Nižavi ter očital staremu grešniku krivico. Na Emestovo povabilo je šel na vrt in se tam seznanil s hčerkami, Ano je uže poprej videl v gozdu. Da se malo razmisli, udeleži se Bogomir Lesovej nekegajplesa v nemškem Lukovcu (Ljubljana) ; kot voditelj zabave se mu predstavi nekdanji sošolec notar Sodar. Bogomir je v samoti imel le jednega prijatelja, Filipa Tekstorja, navdušenega Slovenca, ki se je po slovanskem načinu hotel izomikati na ruskem vseučilišču, a varih Emst je to zaprečil. Stari Sodar je snubil Meto in zato ponujal denarja Emstu, ki se je za- dolžil radi rudnika ; sinu notarju pa je izbral Mumovko, starejšo, pa bogato žensko. Meti, ki je srce darovala Filipu Tekstorju, je povedal oče, daje Filip njen brat, torej sin nezveste Bogomirove matere. Bogomir Lesovej se je vsled pravde o meji seznanil z grofom Antonom v Soteski in se zaljubil v komteso Lino, lepo a brezsrčno damo, zaročenko grofa Erdodija. Ko je snubil, so ga odslovili z velikim preziranjem. „To je zgodovina mrtvega srca", vzkliknil je sam Bogomir Lesovej.

Glavno misel, ki prešinja ta roman, izreka Filip tako-le : ,,Mi živimo v časih mrtvih src, kjer je navidezno vse lepo in blago- hotno, v resnici pa prešinja sebičnost vse slojeve; vsako stoletje bo pre še hujše; sedanje je ponosno na izumovanje morilnega orožja. Trinajsto in štirinajsto poglavje, v katerih se opisuje birma škofa Evangelista, bi popolnem lahko odpadlo.

Nazadnje še pisatelj sam modruje o nas Slovencih, rekSi, da v našem značaju in v vsem našem početju ni nič jednotn^a, da smo polovičarski, ker »vzdihujemo pod prekletstvom sedajnosti*'.

„ 4 o o 0." *) Pisatelj pripoveduje, da je spal v grobu dvatisoč let in da ga je angel Gospodov, Azrael, pozval, češ, »Sodnik te kliče pred svoj sodni stol". Prvo vprašanje pisateljevo je bilo, kaj se je v tem času zgodilo s slovensko zemljo. Oglasil se je pri grobovih Tineta, Josipa in Frana (Zamik, Jurčič in Levstik), jeli bi ga hotel kdo spremljati, pa nobeden izmed teh njegovih prija-

») Ij. Zv. 1884. — *) Lj. Zv. 1891.


Pisatelji. 125

teljev ni bil voljan, spremljati ga. Skoz neizmerni vsemir ga vodi torej Azrael in takoj najde dr. Toneta od zelene Soče v predpeklenski revščini in zapušče- nosti, kako mora stezo pometati in vrata v nebesa odpirati celo dušam slo- venskih liberalcev. Potem je videl nebesa in nazadnje prišel nazaj na mehko travo ljubljanskega polja; videl je Emono, sedež slavnoznanih škofov, glavno mesto papeževe pro\'incije številka LIL Občevalni jezik je latinski. Mesto mu je razkazoval profesor na vseučilišču svetega Simplicija id. id.

Vsa povest je sicer duhovita persiflaža na nazore dr. MahniSa, a ne sodi v tako resnoben list, kakor je i^JD/. Zvon^, Gied6 oblike ali okvira povesti so »4000^ jednaki Trdinovi bajki »Razodetje^.

„V z a 1 i ^^ *) je kitica povestij, kijih pripovedujejo udje lovske družbe. Kapelan je pripovedoval o nesrečni ljubezni kanonika Amanda do lepe prote- stantovske deklice, ko je ta ležal ranjen po medvedu; druge povesti se tičejo nesrečnih zakonov na kmetih.

Naj si bode lovec še tako strasten, takrat bo pustil medveda na miru, ko ga na smrt bolnega nesd domov, kakor Amanda. Jeden pripovedovalcev je na črešnji svoji izvoljenki izjavil svojo ljubezen ! Vsak pripovednik ima svoje stalne izraze, n. pr. završuje jeden vsak večji odstavek z izrekom: „In pri tem ostanem. Po- samezni značaji so jako plastično risani, primerniši bi pa bil napis: »Lovske pripovesti, ki bi se pridružile ^^Slikam iz loškega pogorja^^

Dr. Tavčar je izprva pisal pod imenom Emil Leon in je po svojih spisih takoj vzbudil pozornost; v Trstenjak-Pajkovi „Zori** je objavljal svoje prve spise ; pokojni Trstenjak se je jako povoljno izrazil o njegovih zmožnostih. Skoro v vseh povestih se razodeva tista lastnost, ki odlikuje prebivalce njegovega rojstnega kraja, namreč šegavost, združena s perečim sarkazmom. Njegova duševna živahnost ga morda navaja na to, da tu in tam v njegovih povestih pogreša čitatelj ožje psihološki utemeljene zveze med posameznimi deli. Morda imajo prav tisti ocenjevatelji njegovih spisov, ki mislijo, da je marsikatera oseba bolj karikatura nego realnost, pristavili bi pa, da manj po premisleku pisateljevem nego po njegovi individuvalnosti.

Murko*) piše o Tavčarju: »Ne mtie se fici, že by jeho obrazy ze slovinskeho života byly vždy vžrny; vadi jim pfiliš temnf kolorit, velka naklonnost ke karikovani a nevždy mistn]^ effekt. Kljubu svoji mnogostranski delavnosti na narodnem polju je jeden glavnih in najodličnejših sotrudnikov „Lfubljan8kega Zvona.


») Lj. Zv. 1894.

•) Ottfiv Slovnik Naučny Xin. 420.


126 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL

Velika njegova zasluga je tudi to, da je za »Družbo sv. Mohorja v poljudni obliki za preprosto ljudstvo spisal »Pravnika^.

Pregled njegovih pripovestij nas je napotil, da smo postavili na prvo mesto »Slike iz loškega pogorja^ (ne z ozirom na vrednost, nego na obsežek posameznih črtic), na drugo mesto romantične^ na tretje zgodovinske, na četrto modroslovne ali tendencijozne in da završujemo sestavek o Tavčarju s spisom ;,V Zali", ker je tu nanizanih več povestij v celoto, kakor v prvem oddelku.

Anton Koder (Liherit^)

iz Radomlja blizu Kamnika (roj. 1851), je dovršil 1871. 1. gimnazijo v Ljubljani, kjer so mu bili tovariši dr. Tavčar, dr. Detela, dr. Ko- čevar id. Istega leta je šel prostovoljno k vojakom, potem 1872. 1. k pošti v Ljubljano. Radi narodnega mišljenja je bil premeščen v Alo 1874. 1. in 1890. 1. v Inomost; potem je postal kontrolor in načelnik pošti na kolodvoru v Bregencu, kjer službuje še sedaj.

Koder je pesnik, pripovednik in žurnalist, poučuje pa tudi pre- prosti narod s svojimi poljudnimi spisi v knjigah ;,Družbe svetega Mohorja". V ^Pesmih na tujem"*) si želi:

Le enkrat bi te še gledal, Premili kraj, ti rojstni dom, K počitku bi potem se vlegel Na tuji zemlji, v tuji dom.

Dasi ga trdosrčna ni hotela ljubiti (;,Na polji")*), pa mu vendar sijejo tudi milejši žarki (»Moja ljubezen"):

Premili ima mi ljuba obraz. Kot solnce odseva raz njega mi kras, Črez polje rumeno ona ko gre, Trepečejo cvetke in solzne strmč.

Boji na Balkanskem polotoku so razvneli tudi Kodra, da je zložil »Vstaševo slovo" •) ; ta pesmica je pa predolga, ker se po- navljajo iste misli. Krepka pa je „Po boju^' *), v kateri poje končno navdušen Slovan:

Oj silni dan, oj dan Slovanstva silni, Oj pridi, pridi, priti moraš ti! Na gorah tvojih križ blišči rešilni. Križ — odrešenja znamenje blišči!

Pa tudi v tej pesni se besede preveč ponavljajo. Mični so njegovi obrazi iz narave, n. pr. »Jezero" (blejsko)*), h kateremu

  • ) Zr. 1877. — «) Zr. 1876. — ») Zr. 1876. - *) Zr. 1876. — ») Zr. 1875.


Pisatelji. 127

veslata krasna deklica in lep mladenič, nadejaje se prihodnje sreče ; vSred vasi^ ^) pod košato lipo se zbira vse, mlado in staro ; če pa domačin, ki je šel na tuje, pride čez nekaj časa nazaj, zapazi tam uže druge obraze in poloti se ga otožnost. „ Zagorski zvonovi^ ^) naj izlivajo srečo in radost v nesrečne prsi.

V knjigah »Družbe sv. Mohorja^ nahajamo kratke povesti, n. pr. »Najdenček in spise poučne vsebine, n. pr. »Kratek pouk o poSti^ ») id.

Koder rad opisuje originalne kmete na Gorenjskem.

»Stari Grivar*'*)jebil silno trd človek ; še zmenil se ni za to, ko se mu je sin ponesrečil pod padcem smreke; jednak čudak je bil tudi »V i z e n č a r." *) Njegovi ženi so namestu umrlega deteta podložili cigansko deklico, v katero sta se Črez dvajset let zaljubila oče in sin Janče, kije vojaški dolžnosti ušel, a na prošnjo nadvojvode Ivana bil pomiloščen in vzel ciganko. »Na Višavi***) se gledč vsebine sme primerjati dr. Tavčarja povesti „Otok in Struga.* »Oreha rjev Blaž" O je preveč trivijalen; povest „ Me d in pelin** neverjetna. Med »Drobnimi povestmi** sta romantični „ Emona in Ljubljana**') in »Rozamunda Katzenstein***); Jazonu je škrat zaročenko Emo odvedel v Postojnsko jamo, odkoder je zbežala na poprejšnje mesto, ki so je srečni prebivalci imenovali »Belo Ljubljano**. Rozamunda Katzenstein, hči grajščaka na Katzensteinu, je ljubila grajščinskega valpta in mu po noči stregla, ko se je bil opekel pri nekem požaru. Valpet je bil ne- zakonski sin grajščak«[ z grajsko deklo. Skočila je v studenec. Primeri Kersnikov »Očetov greh**. „V Gorskem z a k o t j u ** *°) je naseljene preveč inteligence, grajščak, zdravnik in upokojeni stotnik. Stotnik je radi dvoboja, zdravnik radi ponesrečene snubitve na gradu šel v Ameriko z Maksimilijanom. Tam se sprijaznita: stotnik prepusti svoje premoženje zdravniku, ki vzame potem županovo hčer za ženo.

Dostavi povesti ^Samski- spomini**, »Višnjeva pola*' in »Na- poved^ vse v nLj. Zv."" 1895.

^Marjetica." V lepo Marjetico, hčer revnega kmeta Srakarja, se je zaljubil Štefan, sin bogatega mlinarja ; njegov oče se tej ljubezni upre, zato je šel sin v mesto v službo, materi se posreči ga spraviti domov; imelo bi se vršiti ženitovanje, a Marjetica oboli, leže in — umrje.

V tem romanu je premalo dejanja, vsled tega tudi premalo prilike, da bi se razvijali značaji; opisi posameznih prizorov so dostikrat predolgočasni. Do zapletka se težko pride, ker nastopajo zgolj dobri ljudje. Beseda je lepa, samo prepogostoma se rabijo isti pridevniki pri samostalnikih.


») Ibid. — «) Zr. 1876. — *) Koled. Moh. 1882. — *) Lj. Zv. 1881. — ») Kr. 1881. — •) Kr. 1883. — ') Kr. 1882. — •) Lj. Zv. 1881. — •) Kr. 1882. — »*») Nar. bibl. 1883.


128 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


» Z v e z d a n a." *) Na Radovju, v zagorski slovenski vasici, županuje grajščak Kolovski; v tem dolu je prebival tudi grajščak Pasjak in zdravnik dr. Vratislav. Sodni uradnik Skovir, prišedši na dopust, se je trudil za Zvezdano. Kolovski je bil hišni učitelj poprejšnjega grajščaka in je s svojo učenko zbežal na Švicarsko, kjer se je porodila Zvezdana. Podlo vlogo igra grajski pisar, med drugim trdeč, daje Vratislav grajski gospej zapisal strupa; zdravnik je šel v boj proti Turkom, a se je vrnil s Kolovskim ; vrši se veselo ženitovanje.

V tem romanu se vrši mnogo neverjetnosti ; v gorski vasici ne more biti toliko dostojanstvenikov, in nepošteni pisar bi ne mogel tako dolgo opravljati svojega podlega posla. Kolovski kot jurist in zastopnik grajščine mu je prišel na sled, a ga ni naznanil na dotičnem mestu, nego Se 2 denarjem ga je podpiral.

»Luterani.**) Povest se vrši v drugi polovici XVI. stoletja. Lep in nadarjen Knafel je moral iz Kamnika v Kranj radi svojih razmer do vdove Stobč. Ko je naraščal katolicizem, je moral Knafel zapustiti Kranj in se je skril na Strmolski grad, kjer je služil za kočijaža. Mlada baronica se je za- ljubila vanj, predno se je odkril, kdo da je. Ko so katoličani zvedeli zanj, so naskočili grad; Avniča so obesili, Knafel se je rešil, a grajščak je ob tej priliki zvedel za nagnenje svoje hčerice Lavre do predikanta ; dal jo je v mekinski samostan ; a Lavra je redovnici Ani, sestri škofa Hrena, odkrila svojo ljubezen do Knafla. Knafel je zbežal na Nemško, Lavra je prišla v drug samostan. Knafel se je sicer vrnil, a izgubil mnogo prijateljev.

Razvitek dejanja je zanimiv, zvršetek pa ne ugaja; jezik je tu in tam preveč robat, pretepov je preveč. Z ozirom na ta roman je Mencinger spisal satirično povest „ Cmoka vzar in Ušperna^.

»Kmetski triumvirat."') Dejanje se vrši 1572—1573.1. Glavne osebe so Gubec z dvema tovarišema Pasancem in Guzetičem, stari oslepeli pevec Marko Gregorič, njegova hči Jela in Ferenc Tahy. Gubec je časti- lakomen mož in še 40 letni vdovec se poželjivo ozira po Jeli, Guzetičevi zaročnici. Da bi se zaroka preprečila, je proti načrtom dal Gubec povelje za upor. Velika zmešnjava je prekrižala vse načrte. Kmetje so bili strašno kaznovani, Gubec pa venčan z razbeljeno železno krono.

Neverjetno je, da bi Jela in Guzetic bila tako silila, naj se poroka vrši pred srečno dovršenim ustankom. To zgodovinsko dejstvo je bilo jako hvaležna tvarina za zgodovinski roman. Primeri

v

Aškerčev baladni venec »Stara pravda in M. Sa povest ;, Vodi- telja kmetov, „Dom in Svet^ 1893.

Koder je bil jeden izmed najodličnejših sotrudnikov „Kre8a^ in spreten pisatelj v knjigah »Družbe sv. Mohorja". Bil je mnogo- stranski delaven s peresom tudi v drugih strokah, mnogoletni

ll ■ ■■■■■■■!■■■■

  • ) Kr. 1882. — ») Kr. 1883. — *) Kr. 1884.


Pisatelji. 129

sotrudnik ^Slovenskega Naroda*^ nad in pod črto s šifro »Liberius *), L-s in L.

Z^s, Sedanjost in prihodnjost slovenskega kmeta, SI. N. 1880, 237—242. — Naš srediyi stan, SI. N. 1881, 229. — Slovensko razumništvo, 191 (vsebina sestavka je ta, nsg se mlada inteligenca trudi pridobiti osebno spoštovanje v vseh krogih. — »Narodni dom" naj ne trpi separatizma, 202. — Sestavek jjNovo leto*, SI. N. 1879, 1, izraža popolnem naravno misel, da nas moreta rešiti samo živa delavnost in pravo rodoyubje. — Naj se še omenijo ino- stranstva se tikajoči sestavki: Bismarkov terorizem, SI. N. 1881, 108; Shod v Gdanskem, 210; Leon Gambetta, SI. N. 1882, 28.

Matej Brence (Nivalis 1856—1887) iz Hraš na Gorenjskem, se je učil pravoslovja na Dunaju in potem nekaj časa urejeval „Ljubljanski List^^ bil je potem uradnik v kranjski trgovski zbornici. Objavljal je v „Kresu^ 1881—1883. 1. drobne lirske pesmice brez pesniškega vzleta, n. pr. „V gozdu". Spisal je tudi nekaj povestij, n. pr. „Ultimo", »Almora** in „Ne maram ga" ; v drugi pripoveduje, kako grozno so brahmani ravnali s svečenico, ki se je bila zaljubila v kristijana. V „Slovenskem Narodu^ se nahajajo povesti »Gosi fan tutte" in „Nori Tomaž".

  • ) Liberius. V lahkem slogu popisuje v »Listih iz Italije" svoje poto-

vanje po Italyi *), zlasti mesta Benetke, Paduvo in Vicenco, kjer osobito hvali lepoto deklet; v Veroni se je spominjal Prešernovega rojstnega dne.") „To ravno polje** popisvge življenje v naravi, prvo ljubezen.*) Povest „Hči starega sodca" (ljubimec je odvel ljubljenko iz grada blizu Ljubljane) je neverjetna.*) Povest »Črne oči" (osebe: Karolina in Amalija, hčerki bogatega vinskega trgovca; Leon, mladi uradnik, in profesor, tekmeca) je po razvitku zelo na- vadna*); povest „Na naših gorah", v kateri nastopi župnik Janez Montinus, spominja čitatelja Jurija Kobile.')

Druga stran njegovega pisateljevanja je posvečena javnim zadevam; v odločno pisanem sestavku »Slovenščina v srednjih šolah* ) razpravlja uže dostikrat stavljene zahteve Slovencev; „V obrambo domače obrtnije" (I— IV) zahteva, da se ustanovi obligatorične zadruge in odpravi obrtna svoboda •); cela vrsta sestavkov z naslovom »Slovenski narod in ekonomija" •) stavi važne predloge, kako se naj Slovenci gmotno osvobodi tujega vpliva; isto misel razjasnjuje v sestavku »Materialna svoboda." ***) »Pro domo" dokazuje, da je panslavizem krivična obtožba. ^Slov. NarJ* 1888, 256 — 263. Njegovi sestavki so pisani živo in zanimivo.


>) SI. N. 1874. — *) SI. N. 1874, 243—272 ; Časa pisanega vina. Slov. Nar. 1876, 242-262. — ») SI. Nar. 1876, 96, 98, 118—119. — ^) SI. N. 1875, 158—185. —Dostavi: Spomin na staro mater, Sl.N. 1876. — *) SI. N. 1875, 35.

— •) SI. N. 1875, 35. - ^ SI. N. 1880, 247—248. — •) SI. N. 1882, 242—245.

- *) SI. N. 1883, 50 — 65. — *°) SI. N. 1889, 35 — 36. — Dostavi: ;,Agrama reforma", SI. N. 1888, 269.


130 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Dr, Fran Deiela^

porojen 1850. 1. v Moravčah na Kranjskem, od 1876. 1. profesor t

Dunajskem Novem mestu, od 1890. 1. ravnatelj v Novem mestu na

Kranjskem ; piše za preprosto in omikano slovensko občinstvo. Na

čelo postavimo humoresko:

„Kislo grozdje.***) Zdravnik Arnikar je ljubil histerično posestnico malega gradu, £mo pl. Hruško , blizu pa je stanoval grajščak Bernard z lepo hčerjo Teklo. Prvo je za šalo opeval profesor Mladič in jo navdušil tako, da ga je predstavila kot ženina Amikarju, ki je bil slučajno v družbi Teklini na razvalinah bližnjega gradu. Tudi Arnikar je hotel Teklo predstaviti za nevesto, a ona tega ni dovolila, ker mora pr6 oče pogledati poprej v zemljiščno knjigo.

/. Povesti ta narodnega SMjenja.

^Prihajač.*") Mladi trgovec Janez Stržen je v tihi vasici odprl novo trgovino in ie med dvema rodbinama napravil prepir, dasi je Čedinov Peter nameraval vzeti Mejačevo Minico. Na svojo stran pridobivši županjo, je Stržen odprl še krčmo in k sebi vzel lahkoživo sestro Rožo; zaslepljeni Dramljani ga še volijo za župana; v tem dostojanstvu spravi Petra k vojakom. V Dramljah se je začelo razuzdano življenje: vStržen je končal s samomorom, Peter je dobil Minico v zakon.

v

Spretno so slikani Stržen, Mejač in Cedin, razvitek dejanja je naraven; osebe govori v domačem duhu in jeziku.

^Gospod Lisec.^') Lisec, bivši služabnik na železnici, se je na- stanil v vasi Dobravi in postal hitro vplivna oseba, kar se posebno pokaže pri Brdarjevih. Jeden izmed bratov, visokoleteč, se je nesrečno oženil in pri skopuhu Vrbanu vzel denar na posodo in si pomagal celo pri Prelesniku, ponarejalcu denarja. Drugi pa, Tone, priden in tih, je vzel ponižno hčer skopu- hovo, imel še sitnosti vsled vtikanja Liščevega, a končno je zmagal in živel v srečnem zakonu.

Povest je jako prikladna za naše preprosto ljudstvo. Vse se razvija naravno, osebe so vzete iz naroda.

//. ^zgodovinski roman.

»Veliki grof.«^) Celjski grofje so se bojevaU s Friderikom IV. Celjani so pričakovali grofa Urha, pri uhodu bi ga nsg pozdravila mestna dekleta, njim na čelu lepa Kornelija, hči Petacija, voditelja latinskih šol v Celju. Ureh jo je hotel spraviti v neki grad, a rešila sta jo Viljem Vraiye- berški in Cahej. Viljem je bil nasprotnik Celjanom, a Kornelija je v gorki ljubezni vzplamtela za rešitelja. V Celju še je širilo mnenje, da je Viljem šiloma odvedel Kornelijo, zato ga je šel oče Petacij tožit v Duns^sko Novo

  • ) Lj. Zv. 1883, str. 37. — ') Slov. Mat. 1888. — *) Zab. Knjiž. Slov.

Mat. 1894. — *) Lj. Zv. 1885.


Pisatelj. 131

mesto. Kornelija sama Je šla v moški obleki spremljana po Cah^u in prija- teljici v Dunajsko Novo mesto, da razjasni vso stvar. Vsled izjave Komeljjine je bil Viyem spoznan nekrivim. Zopet so odvedli Kornelijo; Petacij in Viljem se napotita na Dunaj in rešita Kornelijo. Tudi Klara in Cahej sta postala srečna dvojica.

Pisatelj, ki zn& zanimive tvarine iz svoje stroke izbomo po- rabiti za zgodovinske povesti, je v uvodu razložil važnost celjskih grofov v omenjeni dobi in njihove zveze z vladarskimi rodbinami. Ta povest nam jasno slika tudi družbeno in rodbinsko življenje v oni dobi ; izvrstno je pogojen med drugimi učitelj Petacij.

„Pegam in Lambergar."*) Zadnjega celjskega grofa Urha so Ogri 1456. 1. ubili pri Belem gradu. Za bogato dediščino so se potegnili vdova Urhova, Katarina, cesar Friderik III., Ladi.slav Posmrtnik. Največjo oblast je imel vojskovoc^a umrlega grofa, Čeh Vitovec, kateremu se je od drugod vcepila misel, naj snubi kneginjo in ns^ se zanjo boji\je. V tej zmedeni stvari je drug rabil drugega; Vitovec je celo cesarja oblegal v gradu nad Celjem, l^ekateri plemenitaši so se ločili od Vitovca, n. pr. Krištof Lambergar; zvest mu je ostal Ostrovrhar iz Galenberga. Kranjski plemenitaši so osvobodili cesarja, Katarina se je morala umakniti na Krško, Vitovec se je nazadnje bojeval za cesarja in postal grof 2^gorski in ban slovenskih dežel. Poleg tega glavnega dejanja se plete ljubezen mladega oskrbnika Gregorja z ljubeznivo Tajdo, nečakinjo gon\jegrajskega meniha Benedikta.

Roman je jako spretno zasnovan in se razvija celo po naravni poti ; obleganje celjskega mesta in celjskega grada ter življenje v ^ornjegrajskem samostanu se slikovito riSe ; brez škode za celotni vtis bi se pa gibanje v Tomaževi krčmi v Gornjem gradu lahko opisalo bolj na kratko. Tvarina je sploh jako srečno izbrana.

Kakor se razvidi iz teh dveh romanov, si je pisatelj zgodovino celjskih grofov izbral za svoje lepe povesti; izmed vseh zgodo- vinskih romanov, kar jih ima naše slovstvo, so romani Detele najodličnejši; pisatelj ima bogato domišljijo in dar lepega ter narav- nega pripovedovanja.

Pavlina Pajkova

se je porodila 1854. leta v Paviji. Ko sta ji v šestem letu umrla roditelja, je prišla k svojemu stricu in varihu Matiji Doljaku, županu in poslancu v goriškem deželnem zboru. V njegovo hišo sta za- hajala med drugimi tudi dr. Lavrič in Ernest Klavžar. Začela se je marljivo učiti slovenščine in se vnemati za slovensko pisateljevanje; v nSoči" 1872 nahajamo spis ,,Prva ljubezen" in »Ženska v rodbini^.

») Zab. Kiyiž. Slov. Mat. 1891.


132 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


V prvo d6bo njenega pisateljevanja spadajo njeni pesniiki pro- izvodi) ki so do malega vsi lirske vsebine in so se objavili veči> noma v Pajkovi nZori". Predmeti njeni liriki so izraženi v tej-le

k^^^* • Iz svete Ijubavi

RodbinskUi vezil, In k materi Slavi Ljubezni čutil, —

Iz tega nastala

Ta l^iga je mala.

Med najlepše lirske pesni se šteje venec devetih pesmic z na- devom »Matemi glasovi^, Ljubezen do domovine opeva v gazelah:

Prevzvišeno si čutje ti, Ijubav do domovine!

Z najčiščim plamenom gori Ijubav do domovine id.

Krvavi boji na balkanskem polotoku so ji dali povod za epski pesni »Ranjeni Črnogorec'^ (po Čermakovi sliki) in »Prvi križ na turškem polju** ; konec desete kitice slove:

Križ, svetu ki naznai^cL) da kristjanka V samotnem grobu mimo tam leži, Ki je bila junakinja Slavjanka, Slavjanka neprestrašene krvi.

Z ozirom na to, da se je šele v Gorici začela učiti slovenščine, v otroški dobi vzgojena italijanski, je njen jezik dokaj gladek; pripomnil bi se tu pa tam kak manj odbran izraz, n. pr. »Dve bitji nepoznani, se dobite^ id.

S preselitvijo v Maribor se je poprijela pripovedništva, ker

je jela natančneje opazovati in spoznavati družbinsko in društvena

življenje.

^Odlomki ženskega življenja"*) slikajo notrai^ji boj ne- dolžnega dekleta, ki prvikrat stopi v svet in sprejema poklone moškega spola; ponosno odbije ponudbe majarja, o čegar iskrenosti ni prepričana, a se za- nima za tihega mladeniča, ki se pa mora odpovedati njeni ljubezni.

Lepo je opisan boj ženskega srca, katero se v svoji neizkuše- nosti trudi, pravo in pristno ljubezen ločiti od navidezne in hlinjene»

jpBlagodejno zvezdico"*) imenuje pisateljica Ado, hčer nekega poročnika, odgojiteljico pri gospej Barbari, malo omikani ženi, čije sin Feliks se ji usiljuje. K Bertoldovim stopivši v službo si je po lepem vedenju pri- dobila srce gospodarjevega sina.

  • ) „Zora^ 1846. — V tej d6bi se je Pavlina Pajkova mnogo bavila z

ženskim prašanjem; to 'se razvidi iz sestavkov: »Nekoliko besed k ženskemu

vprašanju", »Ženska pisma prijatelju" (Zr. 1877), »George Sand« (Zr. 1876},

^Naravno je, da se odločno poteguje za pravice ženskega spola", je pisatelji-

ino mnenje. — *) Kr. 1881. — Povest je prevedena na češki jezik.


Pisatelji. 133

Ada se predstavlja čitatelju kot plemenit značaj ; dejanje se razvija povsem naravno.

„Roka in sreč."*) Premožni rodbini s štirimi hčerkami je oče na borzi zaigral 50.000 gld. Bogat prileten markiz se je zaljubil v najmlajšo, ponu- divši očetu pomoč. K\jubu jasnim dokazom nenaklonjenosti staree ni odstopil.

^Mačeha.*") Nadzornik N., vdovec, se je na smrtni postelji poročil z odgojiteljico Evfemijo, da bi vihravi hčerki Elzi dal pametno varihinjo. £lza se je hotela posvetiti pisateljevanju in je spremljala neko gospo v kopa- lišče, kjer se je seznanila z dr. Bodanskim, ki je, še medieinec, Evfemiji ob- ljubil zakon, pa jo zapustil radi nekega nesporazumi] enj a. Elzo je dobil poprej prezirani inženir Piber, mačeho pa dr. Bodanski.

»Pripovednik v sili."*) Razvajenim moškim in ženskim dedičem umrle grofinje pripoveduje oskrbnik Teodozij zgodovino komtese Vande, ki Je prišla iz Lvova na okrevanje. Odklonjeno dekle prosi umiraje svojega nekdanjega Ijubimea, naj ljubi svojo ženo.

Redka plemenitost! Povest bi morala imeti drug naslov.

„Arabela."'^ Žid Karpeles, trgovce v Brnu, je imel v svoji rodbini Tejenko Arabelo, katero je radi njenega imetja sinu določil za ženo, ali Arabela se je seznanila z vseučiliščnim profesorjem Walter - Waldekom. Karpelesova vrtnarica je na skrivnem stregla neki blazniei, za katero se je zanimala tudi dobra Arabela. Nesrečniea je umrla, in Arabela je dognala, da je bila to njena mati, in da so očeta-katoličana ubili iz verskega fanatizma, in da je ona sama po srečki dobila 100.000 gld. Mati Waldekovka, gospa plemenitega srea, je pomagala Arabeli razvozlati uganjke njenega detinstva. Waldek in Arabela sta*postala srečna zakonska dvojica.

Profesorji - učenjaki se v današnjih dneh ne vedejo tako neukretno, kakor Waldek iz početka, nego se samo karikujejo v nemških humorističnih listih; izborno pa je opisan način, kako se zbližujeta in odbijata, a naposled vendar razumeta dva na videz OBorno nasprotna, a v bistvu jednaka značaja. Opažanje veliko- mestnega življenja v Brnu je pisateljici dalo povod za to lepo povest.

„Najdenee"*) je pastiroval pet let posestniku Gregorinu, čegar hči l^ezika mu je bila naklonjena. Po dovršeni vojaški službi je šel prodajat kostanj na Dunaj, kjer mu postane neki častnik v pokoju največji dobrotnik s tem, da ga je dal v kmetijsko šolo ; ta dobrotnik je bil njegov — oče ter mu je pomagal, da je mogel Reziko vzeti v zakon.

„Dneva ne pove nobena pratika"') pripoveduje, kako je potres v mestu Kasamieiola na italijanskem otoku Ishija 1883. uničil razuzda- nega mladeniča, ki ga niti smrt očetova ni mogla spraviti na boljšo pot


  • ) Kr. 1881. — *) Kr. 1882. — ") Kr. 1883. — *) Kr. 1886. — ^) Slov.

Knjiž. 30. Fr. Gabršček. — •) Slov. Knjiž. 30. Fr. Gabršček.


1 34 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

,-Oblj uba." ') 14 letna hčerka delavca, ki je izgubil svoj zaslužek, je. grbavemu sinu bogatega očetovega nasprotnika obljubila zakon, ko bi bogataš: hotel zaslužka dati revnemu delavcu. Hromi sin jo je pozneje odvezal obljube.

V tej povesti nastopajo otroci preveč modro.

„Roman starega samca**') predstavlja zdravnika, poklicanega k grajščakinji, ko je imela poroditi; zapazil je, da je grajščakii\je sorodnica, od njega oboževana radi krasote in duhovitosti, hotela bolnico s preobilim zdravilom zastrupiti, da bi postala sama grajščakova soproga. To dejstvo: je na zdravnika vplivalo tako silno, da je ukrenil odreči se zakonskemu živ- ljenju.

Koketnost in prihlinjenost te ženske in brezsrčnost njene matere ter duševni boji zdravnika, ki je omahoval med ljubeznijo in dvomom, so opisani spretno; nepotrebno je natančno pripovedo- vanje, kako se je zdravnik odpravljal na visoke šole, kaj je izkusil dijak z usiljivimi sosedami in v šestletnem službovanju za hišnega učitelja v plemenitaški rodbini, ker to ni v nobeni zvezi z njego- vimi dogodki na gradu.

„P 1 a n i n s k a idila.***) Sorodnica premožnega poštarja v soški dolini^ živeča v poštarje vi rodbini odklanja ljubezen zdravniku, sinu hišnega gospo- darja, in se zaljubi v ogrskega magnata Veraniča, ločenega od lepe žene, bivše operne pevke. Po smrti te nečimume ženske se poročita Veranič in Alenka.

»Spomini tete Klare** "*) je povest v okviru, kakor n. pr. »Pri- povednik v sili.** Blagohotna teta ob priliki zaroke svoje stričnice pripovedige, da je vroče ljubila Italijana Odila, da ga je pa zvita zavistnica odtujila z ob- rekovai\jem, češ da si za njegovim hrbtom dopisuje z bratrancem.

Pavlina Pajkova je objavila tudi »Aforizme o ljubezni**) in „ Aforizme o prijateljstvu** •). V prvem sestavku se nam zdi ko^jiva ta-le izjava: ;,Ako se človek umori radi denarja id., tediaj nas obhaja stud, ne usmiljenje; ako se pa dve ljubeči osebi, ki ne moreta biti združeni, brezupni usmrtita — kako sočutno nam za- trepeče srce! Njiju dejanja sicer ne odobrujemo, toda ob soj liti ju ne moremo!**

Plodovita pisateljica je v svojem več nego četrtstoletnem delovanju v vezani in nevezani besedi Slovencem podala mnogo svojih duševnih proizvodov, ki dokazujejo njeno nadarjenost in marljivost, vestno in samostalno premišljevanje o življenju in o potrebah slovenskega naroda. V njenih povestih nahajamo zastopane


  • ) Lj. Zv. 1894. — ») Lj. Zv. 1895. — ') Knez. Knjiž. 1895. — *) Dom

in Svet 1895. — *) Lj. Zv. 1892. (Berilo v Slov. klubu na Dunaju 1892.) — •) Lj. Zv. 1893.


Pisateyi. 135

raznovrstne stanove, aristokrate, posestnike, uradnike, zdravnike^ bogate tovarnarje in Žide, profesorje in učenjake, častnike, duhov- nike, odgojiteljice.

V začetku njenega pripovednega pisateljevanja se še vidi vpliv romantike in tujih vzorov, kajti v prvih povestih nastopajo častniki in plemenitaši ; ko je pa na lastne oči opazoyaIa življenje, se osvobaja in postaja bolj samostalna; »Arabela** je plod opazo- vanja v bogatem trgovinskem mestu, kjer se bohotno šopiri židov- st^ro. — Dasi se nahajajo v njenih povestih razhčni značaji med moškimi in ženskami, se vendar vidi, da se pisateljica trudi ženski spol vsaj v veliki večini slikati kot pošten in ponosen. Razmerje med &enridm in moškim spolom je seveda glavni predmet lepo* slovju; do£im pa neki pripovedniki to razmerje opisujejo na ta način, da je ^^ona** takoj pri prvem zbližavanju ali vsaj jako hitro „vsa njegova'^, predstavlja Pavlina Pajkova zastopnice svojega stanu bolj ponosne ; mislimo, da morda v tem oziru nekaj preti- rava ; sklicuje se na to, da tudi nasprotna stran pretirava. Nasprot- nica je tisti struji v leposlovju, ki rajša obdeluje temne strani človeškega življenja, a je pristašinja tistih pisateljev, ki trd6, da je treba realno življenje nekoliko idealizovati, da povesti blaže in povzdigujejo čitatelja. Te svoje nazore zagovarja z odločnostjo, ki je redka med ženskami.

Marica Nadliškova (Mdrica I)

iz Šent Ivana blizu Trsta (roj. 1869), nadarjena in jako plodovita pisateljica, je v prvem svojem članku »Narodno ženstvo" *) budila ženski spol na narodno delo, vzklikni vši: »Zatorej gospč in gospo- dične! pomagajte i V6 zatiranemu našemu narodu; mnogo lehko storite. Govorite med seboj naš lepo doneči jezik in vplivajte na moža in deco.« V istem zmislu in Se živahneje nadaljuje to stran svojca delovanja v nSlovanskem Svdu^. Druga stran njenega pisateljevanja so lepe slike iz velikomestnega življenja ob morju, katere nam podaja čislana sotrudnica „Ljt4b^\ Zvona ^ n. pr.

„ N a obali."') Petrovič, posestnik na cesti proti Proseku, očim lepi Jeli, je hotel to dekle omožiti z lakoninim trgovcem, a ona je bila udana bla- gemu Ribarju. Blizu stanujoči ribič, bivši sluga pravega njenega očeta, pa jima Je razložil po listih, da njen pravi oče še živi, da gaje Petrovič, njegov bivSi sodrug v trgovini, po zvijači poslal na potovanje, dal sežgati ladyo,

») Ed. 1888, 24. — ') Lj. Zv. 1891. —


136 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

soprogi natvczel, da je ponesrečil in jo je vzel iv zakon. Petroviča je strela ubila^ oče se je vrnil, in Jela je postala srečna soproga Ribarjeva. — Slika iz tržaškega živ\jei\ja je tudi »Usoda, ka-li?*' ')

Velikomestne razmere, polne raznovrstnega duševnega gibanja,

80 ugodni predmeti tudi slikarjem in pisateljem. Dve sliki z raz-

lifinim zvrSetkom sta ^^Sirota*^ in ^Iz življenja mlade umetnice.

„Iz življenja mlade umetnice."") Bolj ugodno, nego ^Siroti* se je razvajalo živyei\je hčerki revnega pisarja v Trstu, čegar soproga je imela premožne pa trdosrčne sorodnike. Šele po snuti njenega soproga so se dali omehčati in so jo dali odgojiti za učiteljico glasbe. Primeri „Ob izvirku Kam- niške Bistrice", SI. Svet 1895. (Hrvat je navdušen za slavno rusko pevko.)

Sama učiteljica, mnogo premišljuje o težavnem stanu in ob usodi gospodičin, ki se mu posvetijo. Marsikatera vstopi v ta stan z visokoletečimi ideali, pa »Strte peruti*" kažejo, da se mora učiteljica zadovoljevati s skromnimi razmerami, dasi ni iz- ključeno, da bi seji življenje ne razvilo celo ugodno, kajti ;,Moja prijateljica (1889), katero' je bil zapustil italijanski zaročenec, je dobila za moža plemenito mislečega grajščaka Barle-ta. Njen bivši častilec je v kratkem prodajal drobno blago po ulicah. — Ni morda padec Vinkov prehiter in prevelik?

^Črtica iz sedanje d6be"*)nikaj posebno laskava za moški • spol. — »Moj pot"*) izraža različne vtise, ki jih je imela od Ijudij, sreču- jočih jo na poti od nežne mladosti do sedaj ; dozdeva se pa čitatelju, da tiči nekaj pesimizma v besedah: „A ti, pot, ki me mučiš od rojstva do današnjega dne, vedi, da tudi na tebi ne bode kamena na kamenu, niti ne bode sledu o tebi.« 

Pisateljica, ki sedaj jako spretno urejuje »Slovenko'^, si je po živahnem zanimanju za narodna prašanja in po odločnem zasto- panju svojih nazorov pridobila lep ugled med slovenskimi književniki. Vedoželjnosti ustrezajo, rada potuje po slovenskih pokrajinah in izražuje svoje vtise v lepih listih, n. pr. „V počitnicah" („8lov. Svet^). Odlikuje jo fino opazovanje. Združila je okolo svojega lista naj- odličnejše novejše pisateljice iz učiteljskega stanu. V srditem literarnem boju, ki je pred kratkim vnemal slovenske pisatelje, se je potegovala za to, da naj idealisti in realisti pišejo za svoje pristaše, in da se nobena stranka ne zametuje.^)

^) Ij. Zv. 1895. — ') Lj. Zv. 1890. — ») Lj. Zv. 1894. — *) Lj. Zv. 1893.

  • ) Dostavi iz Slov. Sveta: ^Lojzek" 1893, Pojasnilo o ženskih v Turgen-

jevih romanih 1894. — „Santuzza" 1894; o Tolstega romanu „ Vojska in mir", o Tomicevi knjigi „Za kralja, za domovino" 1896, — Poslednja lekcya Alf. ^ ' ta. Slov. Nar. 1894, 276.


Pisatelji. 137

Fran Govekar*)

86 je 1871. 1. porodil na Igu blizu Ljubljane, kjer je učiteljeval

njegov oče, plodovit pisatelj v stroki vzgojeslovja; ta ga je vedno

priganjal, naj zapisuje ižanske narodne pripovedke. Kakor Jurčič

je Govekar jako rano začel pisateljevati in je od pete do osme

šole pridno zalagal „Vrtec" z imenom Fr. Podkrimski. Dovršivši

gimnazijo je postal jeden najodličnejših sotrudnikov „ Vesne**, katere

tretji tečaj je urejeval sam. Jako živahno se je udeleževal dijaškega

gibanja in je o njem poročal v „Vesni^, Bivajočemu na Dunaju

se je odprlo širno polje duševnega gibanja.

„Na božični večer"') je povest o vseučiliščniku, kateremu je sestričina Bina obljubila srce in večno zvestobo, a zapustila je nadepolnega vseučiliščnika in vzela postamega moža s polno mošnjo.

Kakor je Lina v Tavčarjevem romanu »Mrtva srca" rekla Lesoveju, da sta takrat bila velika otroka, tako se je tudi izgo- varjala Bina. V poetično življenje ljubljenih in ljubečih slikarjev nas povede:

»Stankov roman."*) Mlada lepa soproga postamega beležnika je slikarju vzor za njegovo Ledo, s katero dobi na razsta\'i slik nagrado in tudi naročil. Skopega beležnika je zadela kap, in lepa vdova je dala slikarju roko in srce.

Istodobno je »Slov. Nar," začel objavljati podlistke: »Idealist", ,,Po šestih letih", „Te punice", ,,Dr. Strnad", »Institutka" id. id. in si pridobil laskavo priznanje urednikov dr. Trillerja in dr. Majarona.

V razvitku slovenskega pripovedništva zavzema Fr. Govekar jako odlično mesto, ker je on vodja takozvane ^.novostrujarske^ šole. Realizem, ki ga je v Slovencih začel gojiti Jurčič in katerega so drugi pisatelji, Tavčar, Kersnik, Starč, Trošt razširjali, je Go- vekar razvil blizu do naturalizma. Govekarjev učitelj je Kersnik, dalje pa Francozi in Italijani tiste smeri, katero zastopata Maupas- sant in Zola. Govekar je skrajni realist in kot tak lahko preide v naturalizem, ker mu je poltnost*) velik činitelj v pripovestih. On hoče bičati družbeno hinavstvo in »pobeljene grobove". V pred- govoru k zbirki svojih fiovel in črtic „0 te ženske" povdarja po Moliere-u, da si je resnico v lepi umetniški obliki napisal na svoj

  • ) Z. P e č a n o v , Fr. Govekar („ Odlomek iz literarnega boja na Slo-

venskem"), „Nova Nada" 1898.

  • ) Vesna 1893.

«) Fr. Ribič, Vesna 1894.

  • ) Dr. Vidic. O novejši slovenski literaturi, „Mlado8t" 1. zv. ^\.t. ^1.


138 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

prapor, ker si je doslej še vedno žive predmete poiskal za svoje spise. Zagovarja se istotam proti očitku, da je nova struja po- hujšljiva. Priznavajo se lahko dobri nameni, iatotako se pa lahko stavlja vprašanje, bero li čitatelji in sodijo povesti z istega staliSča? Kar se tiče tehnike, se je pisatelj z velikim pridom učil pri Francozih; odlikuje ga lep in vsJ)ljiv zlog, ki nekoUko nadomešča nedostatek psiholoSk^a utemeljevanja, ki si ga pa gotovo Se pri- dobi, ko mu z leti in opazovanjem sveta in slovanskih razmer njegova nadarjenost marsikaj pokaže v milejši luči.^)

Ker ta knjiga opisuje pisatelje slovenske samo do vštetega 1896. L, nista omenjena Govekarjeva romana „Rodoljubje in ljubezen" ter „V krvi".

Radoslav Murnik (Samo, H., R.)

iz Ljubljane (rojen 1870.), je v najmlajšem pisateljskem naraščaju zastopnik humorističnega pripovedništva. V humoreski ;,V Sesti*" ^) opisuje trpljenje ih delovanje pesnika - šestošolca, ki je svoji ljub- ljenki poslal snopič poezij z naslovom »Cvetice, metuljčki in zefir, spisal Amor; marala jih pa ni niti ljubljenka, niti urednika obeh v Ljubljani izhajajočih leposlovnih listov. »Signor Giannino^) se je imenoval maček postarne gospodične, ki se je z ljubljenčkom in s hišno odpravila na letovišče na Gorenjsko. Nenavajen na ropot na železnici je ušel muc skozi okno, a železniški uradnik^ stanujoč

■ '-■■■■■"- ■^-■l■l|■. I .— ■ I ■ ■■ I ■ I I ■ I II ■ ■ ■ ■■ I M 1» ■■■JI 11 ^.^.^.^■^^■^■^.^^^—^^^1.^»^^^^

  • ) Primeri nekatere novejše slovenske povesti iz slikarskega življenja:

„Labodova pese m." Neki samec, čudak „ Jelšarjev gospod**, je živel sam v vasi in je dijaku, ki se mu je bil prikupil, povedal pred snutjo svojo zgodovino, da je bil on slavni slikar Roland, ki je za kneza Bonghija slikal in se zaljubil v njegovo krasno hčer Malvino, pa omamlja odvedel njeno teto Evgenijo, ki mu je v Parizu ušla z nekim bogatim in lahkoživim grofom. Od vseh zapuščen je prišel v samotno slovensko vas in tu umrL

Okvir te pripovesti je tak, kakor pri Vladibojevi „Na grobeh**, „Dom in Svet^ 1890 ; spominja čitatelja tudi P. Pajkove povesti ^Pripovednik v sili* in J. Staretove »Stari naslanjač". — (Podgorec, Ljublj. Zv. 1886.)

„U m e t n i k o v a mati." vSartelijeva rodbina v Florenciji je Tzgojila vzglednega sina Amadeja, ki je naslikal krasno Madono. Njegov tsosed Doft Rodrigo je bil velik zapravyivec in je tudi Amadeja skoro ugonobil, rešila ga je njegova slika, pred katero je zagledal svojo mater zatopljeno v solze.

Lepo so slikani napori in dušni boji njegove matere, ki je storila VvSe> da bi rešila svojega jedinca. — (Dom in Svet 1889. Vladiboj.)

Primeri J. Kersnikovo povest »Luterski Ijudie". — Of, Podgorec in Vladiboj nista pseudonima za Fr. Govekarja.

O Vesna 1892. — «) Lj. Zv. 1892.


Pisatelji. 139

z gospodično v isti hiši, ga je prinesel gospodični, ki je uradnika s hišno vred blagoslovila v srečni zakon.

S prijetnim humorjem je opisana stara devica, ki prenaša vso svojo ženskemu spolu prirojeno ljubezen na kakšno živalco.

Težavne naloge se. je pisatelj lotil v svojem humorističnejn romanu »Groga in drugi \), v katerem nastopa množica oseb jako različnih stanov na gradu Javorice na Gorenjskem. Dasi je glavna oseba Groga, sluga majorja Stojana, imajo svojo ulogo v povesti tudi polkovnik Greben, grajščakinja Emilija pl. Jeličeva, Stojanovi hčerki Milena in Stana, dve znanki grajščakinje, Zobeljka in Gri- zajka, baron Lahnberg in trije drugi meščanski gospodje, guver- nanta, kuharica Katra, za katero goH Groga, divja Mina. Jeličeva bi rada po ženitvi barona Lahnberga dobila v svojo rodbino, a gospodični ne marata zanj, ker je po svojem pretiranem aristo- kratskem vedenju zopern človek. Roman sestaja iz mnogih po- sameznih slik, ki niso v jednotni zvezi med seboj. Nekatere osebe so dobro posnete po življenju ; posrečile so se pisatelju ženske osebe bolj od moških; major je pretirano osoren in baron pretirano aristokratičen, da postane smešen. Da je značaj Groga bolj zjednačen in Lahnberg manj karikiran, in da je izpuščenih nekaj nepotrebnih epizod, bi se dal roman razkrojiti v dve sliki: »Groga doma in v Bosni*' ter ,, Baron Lahnberg v gradu in na kmetih.^

Kar se tiče jezika, je Murnik mojster oblike; on pripoveduje lahko in neprisiljeno, in se kar igra z jezikom. Rx)man je dokaz izredne nadarjenosti Murnikove.

Ivo Trošt

iz Orešja poleg Gola na Vipavskem (rojen 1865.), učitelj na Raz- drtem pod Nanosom, je uže učiteljiščnik HI. tečaja v Kopru v „Edinosti** objavljal zemlje* in narodopisne ter zgodovinske sestavke, kjer so tudi njegovi leposlovni prvenci zagledali beli dan, n. pr. ^Ponos in ljubezen", „Na jadranski obali^^ (slika iz tržaške okolice) ; s spisi »Moretto" in »Zakaj ga ni bilo" se je pridružil realistom in pristopil krogu „Dom in sveta"^ 1889. 1.

Ivo Trošt piše tudi v knjige »Družbe sv. Mohorja", n. pr. ^Bog ne plačuje vsako soboto" „8lov. Več.*" 1890. 1., ,,Terno" v j,Koled. Mohorjeve drušbe** 1893. L, je sotrudnik ^Vrtca** in med vsemi slovenskimi učitelji jedini pisatelj v knjigah »Slov. Malice^,

») Lj. Zv. 1895.


140 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

„Pokrcljeva ura."*) Kmetski sin ni hotel v zakon vzeti njemu neljube neveste in se je vpisal za Meksiko v Maksimilijanovo vojno, nadejaje se, da si prisluži denarja. Ranjen je prišel domov in na hlevu umrl, ko se je ustavila ura njegovega očeta Pokrclja.

^Očetova tajnost." Vinko Goršič, sin premožnega meščana v Kopru, čegar oče je bil pristen Slovenec iz Kranjske, je pretrgal svoje pravo- slovne študije, da bi pomagal staremu očetu na obširnem posestvu. Hči od- lične italijanske rodbine Marini se je zagledala vanj, kar je ugajalo obojnim starišem. Vinko pa se je na vseučilišču med slovensko mladino začel zavedati svoje narodnosti in se je, domov prišedši, zaljubil v slovensko učiteljico v okolici koprski. Goršič in Marini sta služila poprej v Dalmaciji ; Marini je bil premeščen v Gorico ; ž njim je pobegnila Goršičevka s hčerko Marico; sum pa je Marini odvalil na nekega drugega Italijana, ki je pobegnil v Italyo, ker se je umaknil naboru. Goršičevka je umrla, njena hči je postala učiteljica in je bila prijateljica učiteljice Slavice, v katero se je zaljubil Vinko. To vse se je razvidelo iz listin, katere je Marica podedovala po materi.

Povest je lepo razpletena; morda je tudi kaj posneto iz živ- ljenja, ker se je pisatelj dalje časa izobraževal tudi na koprski pripravnici. Značaj nastopajočih Slovencev in Lahov je slikan tako, kakor v Jurčičevi povesti ;,Hči mestnega sodnika^^

„Med valovi življenja."') Pl. Videnski, upokojeni kapitan, ki se je v življenju navzel materij alističnih nazorov, je imel lepo hčer Lucijo in jo je hotel omožiti z italijanskim slikarjem Derossijem, a ona se gaje branila. Dokazalo se je, da je bil slepar — oženj en. Lucija je v zakon vzela poštenega Mlakarja.

Videnski je pristna slika vihravega častnika, ki se je pa. v

svojem življenju iznebil boljših nazorov in hrepeni le po materiji.

Povest se vrši na Notranjskem.

„Selanov zet." ') Selan, premožen krčmar, je imel hčerko Anico, v katero se je zaljubil Šimen, sin soseda Bajca, dovršivši osmo šolo, a nji se je omilil tihotapec Matevž. Tihotapca so šiloma \'taknili v vojake, Šimen pa je šel sam. Matevž se je vrnil in postal Aničin mož, a skoro umrl. Šimen je šel kot častnik v pokoj in si kupil Selanovo hišo. Stari Selan, obogatevši nepošteno, je umrl revež.

Ta mična povest se vrši na Notranjskem v viharnem 1848. 1. Da se dekle zaljubi v sumljivega tihotapca, vidimo tudi v Jurčičevi povesti »Rokovnjači" in Tavčarjevi »Kuzovci^.

Ivo Trošt je jako odlična osebnost v slovenskem učiteljstvu. Kakor Jurčič je Trošt uže dijak zastavil pero in se najpoprej pečal z zgodovino ; kjerkoli je služboval, se je živo zanimal za zgodo- vinske znamenitosti dotičnega kraja. Opazoval je pa tudi ljudi,


  • ) Dom m Svet 1892. — ') Dom in Svet 1893. — ') Dom in Svet 1894.


Pisatelji. 141

njihov značaj in njihove posebnosti; vse to mu služi za njegove povesti, ki se vršč večinoma na Notranjskem, v Trstu in ki segajo tudi na Italijansko. Dotika slovenskega življa z italijanskim podaje hvaležnih snovij za spretnega pripovedovalca, posebno uže zaradi lokavega značaja Italijanov.

Pripovednik sam vzklikne v »Temnih oblakih" : »Pozdravljam te, notranjska stran, in tebe, čudovita Reka! čuden je tvoj tek, a Se čudnejše je človeško življenje. Lepa je zemlja ob tvojih bre- govih, dičen je tod naš narod slovenski. Pozdravljeni, bregovi, po- zdravljeni, stari znanci!^

Odličen učitelj, ki je delaven tudi v vzgojeslovni stroki, opa- zuje življenje v učiteljskem stanu in tudi v njem nahaja dovolj tvarine za zanimive povesti, n. pr. »VodiSki samotar* in »Učitelj Gregor*'.

^Vodiški samotar" *), učitelj, je hodil samo na vsakoletno uradno zborovanje. Služil je poprej na Griču, kjer se je seznanil z lepo Zorko, sestro malega grajščaka Poljanca. Med potom na neko veselico je posetil bolnega tovariša v bližini. To mu je po nagovarjanju zlobne prijateljice Eveline Zorka zamerila in šla v Trst razganjat si potrtost. Tu se je seznanila s strojevodjo Slavičem, znancem svojega brata. Ko je pa Slavič v Kalkuti obolel opasno, so bratu Antonu rekli, da je umrl. Bližala se je nazvi- vdova učitelju, a prišel je Slavič, in učitelj Pavel se je dal premestiti z Griča na Vodice. A vendar je Slaviča pogrebla smrt, in Pavel se je dal zopet premestiti na Grič in ostali čas svojega življenja preživel v srečnem zakonu z Zorko.

^Učitelj Gregor"') doma iz notranjskih hribov, doslužen vojak, je postal učitelj in se zaljubil v hčer župana, kateremu je tolmačil nemške dopise. Ker je pa nekdaj župana-krčmarja ponižal v večji družbi, ga je župan pognal iz hiše in župnik iz službe. Nazadnje je Gregor pasel — ovce, župan Postava pa — govedo.

^Dve svatbi"'), povest iz časov bosenske vojske, nam riše dva trmoglava značaja, očeta in sina, ki je zaradi malenkosti zapustil očetov dom in se v Bosni oženil. Hči redke plemenitosti je poravnala razpor.

Pisatelj pravi na koncu, da je prijatelj jednemu članu te rodbine in da mu je obljubil, opisati ta dogodek, ko »zopet vzame pero v desno roko".

S povestjo ,,Temni oblaki '^ je stopil Trošt med pisatelje

^Slovenske Matice"*,

Odlično ulogo igrata rodbini Lesar in Korenčan v Ilirski Bistrici na Notranjskem, ko se je iz Št. Petra železnica gradila do Reke. Narodnjak Lesar, zavratno umorjen, je zapustil lepo hčerko Gabrijelo, v katero se je zaljubil

») Lj. Zv. 1895. — *) Lj. Zv. 1895. — ') Dom in Svet 1895.


142 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Korenčanov Josip. A lepe nade so bile dolgo vsamo nade, ker je i^egov oče zaradi suma, da je umoril starega Lesarja, moral v zapor. Pri Lesarjevih Je bil na počitnicah hrvatski profesor Frankovič z lepo sorodnico Milico. Po listnici, ki so jo imeli Hrvati, se je izvedelo, da je Lesarja umoril sosed Suhorec s pomočjo nekega Italijana ; Suhorec je hodil na Hrvatsko drvaiit, in tam je prišla listnica med ljudi in ga je ovadila.

V uvodu 86 pisatelj spominja pesnika Vilharja na Kalcu, potem opisuje živahno gibanje v onem času, ko so gradili želez- nico ; denar so si služili tudi Lahi, pa tudi razumni domačini, ki 80 prevzeli posamezne dele podjetja in imeli lep zaslužek. Na vidik se stavlja tudi razmerje med Slovenci in Hrvati, delavci in razum- niki. Pisana je povest z veliko navdušenostjo za Notranjsko.

Frančišek Jaklič (Podgori&in)

iz Podgorice na Kranjskem, por. 1868. leta, učitelj v Dobrepoljah,

je marljiv pripovednik „Dom in sveta^.

„Na Samovcu" je povest nesrečnega zakona na kmetih, ko stariši svoje otroke družijo proti iyihovemu nagnenju.

Neverjetno je, da bi bogat Samovčan ne poznal sina svojega soseda, zapravljivega dijaka; izgubljenih dijakov pa dekleta tudi ne jemljejo v zakon. Prvi ljubimec Samovčanove Anice je prifiel kot premožen kmet iz Amerike. To je preveč obrabljen pripomoček.

„ L u k a V r b e c " *) je bil za časa reformacije župnik v Dobrepoljah, a se je dal po predikantu Ponkraciju pridobiti za protestantovstvo. Poluteranil se je tudi njegov pn^i kapelan Pavšalek. To pa ni bilo všeč cerkovniku Črčku, ki je ljudi nagovarjal proti luteranom. Vrbec se je začel kesati, zato ga je dal grof Turjaški zapreti, pa ga je zopet izpustil zaradi nepričakovane smrti Ponkracija Šobe. Luka Vrbec je postal zopet katoličan in je dolgo srečno župnikoval.

»Vaška pravda*") je zaradi paše na Ratikah nastala med Žabarji in Podgoričani. Žabarji so si izvolili zastopnika Rometovega Matevža, kar mu je pa mnogo škodovalo, ker je imel nevesto v nasprotnem taboru; ta se mu je izneverila. On pa je vzel sicer bogato, a prisi\jeno domačinko, katero je v jezi ubil; sam je umrl v ječi. Pravda je tekla štirideset let in se za\'Tšila ugodno Podgoričanom.

„ Ljudska osveta"*)je povest iz časov kmetskih uporov v dobre- pojjski okolici. Posestnik čušperskega gradu je šiloma vjel lepo Alenčico, hčer kmeta Rmana. Kmetje so napadli grad, rešili Alenčico in njenega očeta. Grajščak je na begu padel v jarek in se ubil.


  • ) Dom in Svet 1890. — ') Dom in vSvet 1892. — «) Dom in Svet 1895.


Pisatelji. 143

Podgoiičan posnema Trdino v spisu »Naši vaščanje^ v tfidub- ^'emajtom Zoorni"^ 1891, porablja snovi iz narodnega življenja za svoje povesti, n. pr. ^Na Samovcu, »Vaška pravda* in ^^Svatba oa Selih^ „14. Zn.** 1894, pa tudi zgodovinske predmete; on jasno označuje svoje junake in piše jako lep, naroden jezik.

Slike, črtice in humoreske.

Peter Bohinjec (B — C B., Velimir, V— r, Veliček, Burač, Krešimir),

porojen 1864 1. na Visokem, župnik v Horjulu, je zelo plodovit, nadarjen in mnogostranski delaven pisatelj. Začel je pisateljevati v » VrtcH* 1885. 1. in ta list zalagal do 1892. 1. z jako raznovrstnimi izvirnimi in nekaj iz češčine, ruščine, francoščine, laščine prevede- nimi spisi ^lej pobliže »Vzgojeslovje^), med katerimi se nahaja tudi otroška igra »Jezičnost in ošabnosf" (1892). nDom in svdu*" je od početka do najnovejšega časa odličen sotrudnik. Mnogo se je bavil s slovstveno zgodovino slovensko in slovansko in je na- meraval pisati slovstveno zgodovino vseh slovanskih plemen, a službeni posli so ga odvrnili od te nakane ; v rokopisu ima zgodo- vino semeniške knjižnice v Ljubljani. Iz Bohinjčevega peresa je najobSirnejši življenjepis Levstikov v „Bom in svetu^ 1888, »Vodnik* v izdaji ^Družbe sv. Cirila in Metoda* in kratka ocena Gregorči- čevih pesnij v „Dofn in svetu 1895. Kakor so temeljiti Bohinjčevi sestavki iz omenjene stroke, tako so se mu izborno vsponesle njegove slike in humoreske v »ljubljanskem Zvonu^ in nBom in svetu, n. pr. »Kako je to prišlo? ^^^) dokazuje, da nesrečni zakoni na kmetih privedejo moža v žganje, vso kmetijo pa na kant. ^Vragometov študent*^) pa ni posrečen dokaz, da se mora študent pogubiti tako naglo, če ne gre v ;,lemenat*. Z izbornim humorjem je pisana klasična slika ^.Gospodična* '), v kateri pripoveduje dogodke lepe kmetske deklice, ki je prišla v Ljubljano v tobačno tovarno. »Naša potovka* je stara ženica, ki je iz mesta kmetom donašala raznega blaga za skromno odškodnino, dokler je ni Godežev Janez, doslužen vojak, uničil s svojo prodajal- nico. j^Cerkovnica* je bila njiva, po oporoki določena cerkvi.

Oče Koren je v navzočnosti svojih bratov napravil krivično oporoko.

~ > ■

  • ) Lj. Zv. 1887. — ') Ibid. — «) Lj. Zv. 1888.


144 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Njegov sin je v kalifornskih rudnikih in kakor vojaški begun rano zapravil svoje zdravje, hroma Reza je rano umrla, sodiSče je njivo prisodilo cerkvi. — Velimir je v „Dom in svetu** objavil 1895. 1. dve humoreski »Prevarjeni kavalir** in »Trije zdravniki*^ ter tragično povest ^Jarem pregrehe*". V prvih dveh se šale zbijajo iz malov zmožnih Ijudij po zamenjavi oseb; povest »Jarem pregrehe, ki se vrši v Kranju in okolici, nas spominja Kersnikove ^^Očetov greh*^ in Troštove »Tajnosti očetove*", ker se vsebina suče v tajnih rojstnih razmerah v povest vpletene osebe. Med tem ko se je Kersnikovi povesti očitalo, da samomor mladeniča ni psihološki utemeljen, se v Bohinjčevi povesti zvršuje vse naravno.

V »Angdjčku^^ je opisal štiri letne čase (1890 — 1894), v „Du- hovnem Pastirju*' »Družbo sv. Mohora" (1890), »Ostajanje zuna) cerkve'^ (1894), »Preganjavce Kristove vere" (1890) ; v nBogaču*" 1886 je objavljal »Cerkvenikova pripovedovanja"; v nšhraiu 1885 podajal vaške slike (»Želodar", ^^Obrajtov Anton*', »Naše ženske", »Vsi ga radi pij6", »Diurnist Miško Zeba"; primeri ^^Vragometov študent" id.), v y^Slov. Narodu** iz češčine prevel roman ^Kandidat nesmrtnosti'^ 1886, opisal Gundulica 1885 v ^^Slovencu^^ prevel Gogoljev roman ^Maščevanje".

Razmišljevanja o življenju je izražal v ^Iverih", („Dofn in svet^ 1889); navadno zadnja', vrstica v lakonični kratkosti podaje nauk ali izraža trpko ironijo.

Pisatelja odlikuje fini humor, duhovito razumevanje položaja in lepa, narodna beseda.

Alfonz Pirec {Planinec)

je zložil lepo pesmico „0j, ljubi me" ^) :

Oj, ljubi me, Vrt moje poezije se.

Da razcvete Ti moj uzor . . .

in pisal male sličice navadno iz življenja boljših krogov.

^Giacomo." Grof Muzzi, beneški veljak, je imel lepo ženo Beatrico, ki se je vnela za živahnega hišnega prijatelja Filappo de Falcone. Gondolir je to tajnost izdal za 1000 lir. Mož je zabodel prešestnika.

^Baronica Maruša"') Povest se vrši za ljubljanskega kongresa 1821 . Ko se je baronica s kmetov vozila v Ljubljano, so se ji splašili konji; rešil jo je ruski adjutant in prosil za njeno roko, pa adjutant se je moral oženiti z rusko kneginjo Olgo in je padel na bojišču. Maruša je ostala samica.


  • ) Lj. Zv. 1884. — ') Lj. Zv. 1886.


Pisatelji. 145

^Marko" '), domač učitelj v bogati rodbini, je nesrečno ljubil učenko, izgubil službo, a se tudi izgubil v življenju. (Primeri: „Muzikus"'^) in „Prva ljubezen.*'*)

„ Ani ca"*) je bila nezakonska hči barona Miroslava z lepo hišno. Morala sta oba (Miroslav in hišna) iz hiše. Dve leti sta živela ob njegovem. Potem sta mnogo pretrpela v Ameriki. Po materini smrti se je vrnil, pode- do\'al i\jeno premoženje, in Anica je postala lepa in bogata baronesa. Primeri:

,Na Vrbovem." -)

V druge kroge nas prestavlja slika „Na počitnicah*', ki se odlikuje po finem risanju dušnega stanja in razvitka učiteljice Milke. (Župnik Matevž Kotar je na Tolstem Vrhu učiteljico Milko seznanil s svojim prijateljem Mirkom Robinom; posledica je bila srečen zakon.) „Prvi bolnik moj" je humoreska. (Mačka blizu stanujoče baronice bila je prvi pacijent mladega zdravnika; hva- ležna baronica ga je povsod priporočala.) „ Drvar" je slika iz delavskih stanov. (Prava ljubezen zveze dva skromna človeka, reve in skrbi pretvorijo moža v pijanca in ugonobe srečni zakon.)

v

Veseloigra „Cegavabode?" predstavlja tri snubače-tekmece lepe in bogate vdove Podgorske: slikar Ljubic je premagal odvet- nika in profesorja.

V „L;. Zt)." 1884 se nahaja njegov sonet „Ko prvič videl tebe sem, devica", ki je zložen v izbornem jeziku.

Igo Koš

iz Vojnika na Štajerskem, je prišel 1878. 1. za poročnika k 31. lov- skemu bataljonu v Osjek, se udeležil treh bitek ; poveljnik Čete, obstoječe iz Bošnjakov, za prevažanje živeža na mejo novipazarsko, 1879. 1. je bil v 19. lovskem bataljonu. Zapustivši vojaško službo uči v privatnem zavodu v Badenu latinščino, grščino, nemščino in zgodovino. Pisal je v ^^PoUtiki^ podlistke, v j^Beformi^' prelagal Gre- gorčičeve pesni, bil sotrudnik „JEresii" in pozneje ^Ljubljanskemu Zvonu*^.

^Osveta"®) (slika iz severnih Karpatov) nas spominja Edipa, kajti Aleksij Orsinski je bil oče in — ženin. Nevesti, iz- vedevši to, je počilo srce, in temne vode gorskega brezdna dvigajo moško truplo. »Popotni spomini" '^) privedejo pisatelja v Ercegovino.


») Lj. Zv. 1886. — *) Ib. - *) Ib. — ^) Lj. Zv. 1885. — ') Lj. Zv. 1888. •) Kr. 1882: -^ ') Kr. 1883.


146 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


V Mostaru je našel v nekem hlevu velik top s turškim in nemškim

«aP^«^«^ • Ich bin der han,

ein wackher man, der krahen khan daz thurn und mauren zu poden ghan

in pil izvrstno ercegovsko vino in lepo opisal ercegovske poseb- nosti. Po dovršenem opravilu se je vrnil črez Trst, Dunajsko Novo mesto na obali Novosiderskega jezera v novo domovino.

„Mira" *) je krasna ciganka, katero je zalezoval mlad grajščak; Verano, njen ljubimec, pa je ustrelil njega — in njo po neukretnosti in še potem ugo- nobil samega sebe.

Jako lepe so njegove »Dalmatinske povesti".*)

„Stipo" je bil prebrisan tihotapec in priden kmet, dokler mu niso stražniki obstrelili ljubljenega sina ; ta kazen božja mu je iz glave izbila ta nevarni posel. — „.Kamenito srce" so nevedni ljudje nazivali nevSrečno Maro, kateri sta lastna brata ustrelila ljubimca, Francozje pa uničili rojstno hišo. — „Pastir gljevski" si je krasno Cveto pridobil za ženo s tem, da je na videz se udal Turkom in jih zavedel, oblegajoče trdnjavo Kliso, da so ujeli njihove voditelje, kateri so morali v njegovem imenu snubiti hčer ponosnega kapetana Balda Lepetuna. — „Križ ob poti" je znak žalostne smrti Ijutega Vuja, ki je v divji ljubosumnosti umoril ženina lepe jele iz Zatona. Pobegni vši iz domovine se je vrnil črez štirideset let hrepenč do- takniti se tega križa in dobiti oproščenje, a obnemogel je pred križem. Jela je samica udano nosila grozno nesrečo. — „Biser roški." Krasno hčer Vladičevo, zaročeno jDOgatemu Morinu, je slikar Hugon očaral tako, da je njen zaročenec podkupil zloglasnega Mijata, naj pri nekem izletu po morju s streli vnim strojem upropasti ladjo, na kateri se bo vozil Hugon z Evdoksijo. Po naključbi ali po zlobi Mijatovi je pogubni stroj bil vtaknen v Marinovo ladjo in je ugonobil zlobnega naklepnika, Evdoksijo pa združil z ljubljenim Hugonom.

Kakor se razvidi iz teh povestij, nam slika Kaš slojeve dalmatinske družbe, tako iz prostega naroda, kakor iz omikanih krogov; osobito nas očarajo poetični popisi krajev in prirode. Znamenite kraje pa je naslikal tudi posebej, n. pr. „B o sank a** ^), (krševito planino nad Dubrovnikom ; jeden del je pokrit z vino- gradi; iz grozdja delajo Francozi vino „Bordeaux"), »Ercegnovi in dolenje Krivošije".*) Trdnjavo Ercegnovi je sezidal bo- sanski kralj Tvrdko 1373. 1. Od onod ni daleč v prvo krivošijansko selo Ubli, kamor se pride črez 1000 m visoko goro ; pisatelj pravi :

, Presrečen gleda poto valeč to krajino." — Taki sestavki sodijo v

čitanke za srednje šole.

') Kr. 1884. — ') Ljub. Zvon 1891. — ') Lj. Zv. 1890; berilo v »Slov. klubu na Dunaju." — "*) Lj. Zv. 1891; berilo v „vSlov. klubu na Dunaju."


L-ij".


■ 1 " --1^ '"^ "


Pisatelji. 147

Rajko Perušek

iz Ljubljane (roj. 1854), sedaj profesor v Ljubljani, je služil mnogo let na serajevski realni gimnaziji, kjer je imel priliko spoznati bosenski narod.

„ P o p P e r o " ') Je bil župnik v Blažuju blizu Serajeva in je učil na omenjeni serajevski srednji šoli pravoslavni vcronauk. Dobil je za svoj trud in na priporočilo gimnazijskega ravnatelja od cesarja cerkveno opravo za svojo županijo in je pozneje dosegel jse višje cerkveno dOvStojanstvo.

^Nesrečna junaška kri"-) je bil Vašo Jeremya, ki je na potu v Serajevo na ovinku srečal svojega Ijutega sovražnika vSehoviča, ponosno zahtevaj očega, naj stopi raz konja. V jezi ga Vašo ubije in potem zbeži med hajduke. Ko je Jeremijičeva hiša slavila „krsno", se je tiho prikradel domov, bil zasačen in ž njim tudi nekaj sorodnikov, ki so bili vsi ustreljeni, ker so se ustavljali orožnikom.

Jako zanimive in poučne so te črtice iz življenja in trpljenja južnih Slovanov, ker nam kažejo nenavadne in čudne razmere, v katerih so živeli Slovani v lepi Bosni.

Podlimbarski (Stotnik M.)

je podajal lepe slike iz vojaškega življenja v Bosni in drugod.

„Handžija Mato", krčmar v Bosni z vsemi lastnostmi bosenvSke raje, živi kakor evangeljski ptič. -- „Markica", jako prebrisan vSrb, sin junaškega Ostoiča, je prišel vslcd krivične ovadbe v preiskovalni zapor in je pri tem osivel ; žena mu je umrla od žalosti, premoženje mu je vzel aga, on pa je pOvStal „kirdžija" = poštar. — „Plaznik in kirasir Martin." Kirasir Martin je na stara leta služil pri štedljivem in prebrisanem kmetu Plazniku, ki je s svojo ženo Plaznico prava slika nepokvarjenih slovenskih kmetskih Ijudij.

Povest »Stričevi darovi" je iz „2^*. Zv,^ prešla v čitanke. —

V „Zori^ 1874. leta se nahaja od njega lepa pesen „Na bojnem

polju**.

Valentin Bernik

iz Šmartna pri Kranju (roj. 1861), župnik na Homcu na Kranjskem, podaje v „Dom in svetu'^ 1888 — 1889 celo vrsto humorističnih povestij z naslovom „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega", ki 80 posnete po umrlem resničnem vzorcu, poštarju Mihaelu Razingerju izpod Korena — po vsej gorenji savski dolini znanem humoristu.


') Lj. Zv. 1891. — ') Lj. Zv. 1891.


\.^^


148 Zgodovina slov. »lovstva. IV. del.


I) O (I a i e k.


Romani in povesti raznih pisateljev.

Dr. Jakob Sket (Glej: Jezikoslovje.)

„M i k 1 o v a Z a 1 a." *) Za turških vojsk se je po nasvetu kmeta Serajnika v Rožni dolini na Koroškem postavil močen grad za brambo. Zajedno je želel Serajnik, da bi njegov sin Mirko v zakon vzel lepo Zalo, hčer prijatelja Mikla, s katerim se je proti Turkom bojeval pri Belemgradu. V istem času se je v Rožni dolini naselil italijanski trgovec s hčerko Almiro, ki se močno prikupi Mirku. Almirin oče je Turkom pokazal pot v Rožno dolino in še skrivališča ženskih in otrok. Z drugimi ženskimi odvedli so tudi Zaliko v Carjigrad, odkoder jo je rešil njen stric. Aied velikimi težavauni sta prišla na Koroško, ko se je vršilo gostovanje po poroki Mirkovi z Almiro. Mirko vzame Zalo, in Almira umrje v kratkem.

Ta lepa povest se naslanja na narodno pripovedko, ki je bila poprej znana v obliki narodne pesni.

„ M i 1 k o V o j; r i n " ') je bil hišni učitelj v odlični rodbini in se je prikupil svoji učenki, da mu je bila naklonjena. Tekmec mu je bil neki baron, ki ga je skušal ugonobiti. Nastal je dvoboj, in oba sta se nenadno srečala kot vojaka v Bovsni. Milko je celo življenje rešil tekmecu, ki seje odpovedal* zaročenki. Vogrin in Olga sta se združila v vsrečen zakon.

Povest se vrši večinoma na Koroškem, junak povesti je zaveden Slovenec, ki se pošteno in neustrašeno vojuje za čast svojega naroda : zato se je tudi spri z nadutim baronom Bendo. Govoril je navdušeno na Jurčičevi slavnosti in bil zaradi tega ob- rekovan na odločilnem mestu. Plemenito je postopal proti svojemu podlemu nasprotniku in zato tudi sijajno zmagal.

„Žrtva ljubosumnosti."') Lepo kmetsko deklico Vido sta ljubila Cvetkov Branko in bližnji grajščak. Zmagal je Branko. Hčerka Grozdanka je bil prvi sad nesrečnega zakona. O polunoči pred božičnim praznikom pa je obiskal grajščak mlado ženo; Branko je slutd prišel pred dovršenim cer- kvenim opravilom domov in hotel oba ustreliti, pa je smrtno zadel le Vido. Kot sumljivega so zaprli Vekoslava, a Branko je priznal krivdo in prišel v dosmrtno ječo; črez petnajst let pomiloščen je prišel domov in na lovu Veko- slava ubil.

Dosmrtna kazen je bila neopravičena v tem slučaju.


^) Slov. Več. XXXVIII, 1884. - ^) Kr. 1883. — ') Kr. 1884.


Dodatek. 149


Anton Bartl (Glej: Jezikoslovje.)

^Pomladanski vetrovi." *) Na Lipnico, kjer sta srečno gospodo- vala nova poročenca Vinko Rojar in žena Ljudmila, prišlo je za francoskih vojsk deset vojakov z majorjem Brissonom v posadko. Major se je dobrikal lepi mladi ženi; hudobni , služabnik Vinkov je pa ovadil majorju, da ima Vinko skrito orožje. To je major porabil in hotel ženo prisiliti do nečastnega dejanja. Nadejaje se, da Francozi kmalu odidejo, mu je žena pisala list, v katerem ne odreka, pa tudi ne dovoljuje. Mož dobi slučajno list v roke; njega odvedejo vojaki, Ljudmila pa zbeži k prijatelju domaČega župnika na Štajer- skem, kjer so napravili bolnišnico za ranjence; tam je umrl major Brisson. Vinka so obsodili na smrt, a predsednik sodišču se je spomnil, da ga je isti Vinko rešil pred štirimi leti, da ga niso ubili razjarjeni kmetje. Po dovršenih francoskih bojih je živel še mnogo let srečno s svojo blago Ljudmilo.

Povest je jako lepo razpredeljena, in posamezni deli se lepo zlagajo v celoto in so vsi motivirani. Brat Vinkov, Blnče, duševna reva, je šel v Ljubljano iskat si neveste, a prišel po lastni ne- umnosti v ječo. Ta stranska slika še tembolj osvetljuje lepi značaj Vinka in Ljudmile.

Dr. Josip Vošnjak (Glej: Dramatika.)

»Pobratim i." Dr. Devin, mlad zdravnik, se vrača v domovino, na- menjen idealno delovati za narod ; njegov prijatelj, koncipijent dr. Dolnik, hladen narodnjak, in jurist Vinko Rovan so glavne osebe tega romana. Blizu malega mesta ima stari dvomi svetnik svojo vilo, kamor je njegova mlada soproga Dora na svoj imendan povabila cvet malomestnega razumništva. Na tej veselici sta Devin in Dolnik zapela slovensko pesen in razjezila okrajnega glavarja. Osnovali so čitalnico, kateri so bili najgorečnejši udje duhovniki iz okolice. Devin se zaljubi v gospico Pavlino, čije oče je kandidat proti- narodne stranke. Oče bi jo rad dal grajščakovemu sinu Arturju. Dora je ljubila pred ženitvijo Dolnika, ki se zaradi Dore zaplete sedaj v dvoboj s častnikom Marbergom, pade smrtno ranjen in umrč kot kristijan. Devin postane hujši pesimist, nego je bil Dolnik, a ljubezen s hčerko iz preprostega naroda ga sprijazni s svetom.

Roman se vrši na Malem Štajerju za probujenja narodne zavesti v šestdesetih in sedemdesetih letih. Vsi trije Slovenci so bili obljubili na vseučilišču, da hočejo delati za svoj slovenski narod, a so zelo različni značaji. Devin je plemenit mož, navdušen za vzore. Ni se mu bilo na vseučilišču bojevati za vsakdanji kruh, kakor Dolniku; zato je bil optimist, prijatelj pa pesimist po Schopenhauerjevem načinu. Motivacija ni popolnem naravna, ker Schopenhauer in drugi pesimisti niso pesimisti zaradi revščine.

O Kr. 1881.


150 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Dolnik je praktikus. Vinko Rovan, miren človek brez lastnega

prepričanja, je vzel Nemko za ženo in je brez vpliva na razvitek

dejanja v romanu. Važno ulogo ima vprašanje o idealizmu in

pesimizmu ter o spiritizmu, ki so pa za naše razmere v precejšnji

meri tuja primes. S pesimizmom si skušajo ljudje opravičiti svojo

lenobo, s spiritizmom pa se nakititi z dozdevkom, da so poučeni

o najnovejših strujah v znanosti. Roman se prijetno čita, ker je

povprek verna slika naših razmer. Jezik je gladek.

Na Silvestrov večer 1883. 1.*) I. Spominja se pisatelj dr. Koče- varja in Mihe Hermana, državnega poslanca. II. Jeden pisateljev sošolec na dunajskem vseučilišču, za dijavskih let imenovan „Master Vorwarts", se je nastanil na Koroškem kot zdravnik, se bogato oženil in se za časa „des wirt- schaftliohen Aufschwunges" močno zadolžil, 1873. 1. se upropastil in v kratkem zaradi preobile pijače umrl. III. Lepa gospodična Albina je vzela postamega soproga, ki jo je na ženitovanjsko potovanje odvedel v Marijino Celje. Po- stala je silno histerična, njega je zadela kap. Na novo se je omožila in začela rabiti morfij ter v kratkem umrla.

Žrtva najmodernejše bolezni — morfinizma.

Odlomki iz človeške tragikomedije.') 1. „Pepita" se je omožila z bivšim častnikom, ki je zaradi nje zapustil vojaški stan in potem postal blagajnik neke družbe ter pozneje s poneverjenim denarjem in neko grdo koroško deklo zapustil rodbino. Presta vši dveletno ječo se je približaval svoji nekdanji soprogi, a ona je z otrokom odšla k sorodnikom v Ameriko. 2. ^Petega septembra bo počilo." Ta krivo razumljeni izrek je v čudno zadrego spravil nekega okrajnega glavarja, ki je mislil, da je neki župnik, izgovorivši ta stavek, v tajni zvezi s hrvatskimi ustaši; pomenil pa je izrek le-to, da pojdejo na — zajce. — „U s o d n i dan." Florijan, premožni meščan v Kranju, je pripovedoval pisatelju, ki je bil 1860. 1. zdravnik v Kranju, a imel malo opravila, da je prišel 1848. 1. iz Beneškega reven Italijan Gazoli s svojo rodbino za kancelista. Odpuščen iz službe se je ravnokar mislil obesiti v bližnjem gozdu, kar ga obiščeta dva Italijana ter mu sporočita, da gaje markiz Umberto Gazoli postavil glavnim dedičem svojemu premoženju nad pol mili- jona lir.

J. Kraljev,

„Gospa s pristave."') Virida, hči Viscontija, avstrijskega namest- nika v Lombardiji, se je omožila z nadvojvodo Leopoldom III., ki se je trudil pomnožiti moč habsburške hiše; a svobodoljubni Švicarji so ga premagali v bitki pri Sempachu 1386. L, v kateri je padel njen mož. Pod njegovim nasled- nikom Albrehtom so vdovo tako prezirali na dvoru, da si je s posredovanjem meniha Petra, rojenega Dolenjca, in po prejšnjem odgojitelju v njeni rodbini kupila majhen grad pri Zatičini; tam je ustanovila župnijo in mnogo dobrega storila za ta kraj.


') Lj. Zv. 1884. - ') Lj. Zv. 1895. - ') Dom in Svet 1894.


Dodatek. 151


Slika Viridina se nahaja v ljubljanskem muzeju. Pesniki na milanskem dvoru so ji domišljijo razvneli tako, da je bila navdušena za slavne čine in viteške boje. Ona je sama vnemala svojega moža, da se je odločil za boj proti Švicarjem, in je torej sokriva njego- vega poraza : hrepenela je po dostojanstvu cesarice. Ni dosegla svojih visokoletečih vzorov, a s samozatajevanjem je zadovoljno živela na stara leta.


Razven pisateljev, katerih dela smo v knjigi doslej omenili, pa deluje dandanašnji še cela vrsta deloma jako nadarjenih mladih mdž, bodisi še pod izmišljenimi, bodisi uže pod pravimi imeni. Večina njih se je navdušila za slovstveno delovanje v »Zadrugi"

v

(omenjeni na str. 52), katero sta ustanovila 1892. 1. pok. Maks Cadež in Iv. Štefe med ljubljanskimi dijaki. Ti mladi „zadružani^, ki so razvili jako živahno delavnost v različnih slovstvenih strokah, so se shajali po jedenkrat ali dvakrat na teden k predavanju in med- sebojnemu ocenjevanju svojih spisov. Med tistimi, ki sodelujejo danes uže pri najraznovrstnejših slovenskih časopisih, naj imenu- jemo razven uže omenjenega Al. Peterlina še Iv. Cankarja, Dragotina Ketteja, ki obeča po svojih najnovejših sonetih v „Ljublj. Zvonu^ nekaj izrednega, Iv. Kuhšiča, O. Zupančiča, Iv. Benkoviča, M. Pirnata, I. C. Oblaka.



-.-'.fy.


Znanstveno


m


zabavno -poučno slovstvo




JKakor se je povzdignilo od 1. 1870. sem leposlovje do nepričakovane stopnje, tako se je zlasti znanstveno slovstvo stoprav v tej d6bi začelo vsestransko razvijati. — Ko si je namreč narod slovenski po trdih bojih priboril vsaj nekaj ustavno mu za- jamčenih pravic, tako pri sodiščih, prav posebno pa v šolah: tedaj je stoprav čutil potrebo znanstvenega slovstva. Ko se je odprla slovenščini pot v sodne dvorane in v srednja učilišča, v gimnazije in učiteljišča, tedaj je pokazal zopet jezik slovenski svojo čudovito agilnost, ko je stvarjal ali naravnoč iz sebe ali pa zajemajoč iz sorodnih slovanskih narečij — brez števila novih izrazov za naj- različnejše stroke človeškega znanja. Dočim je delovalo v lepo- slovju le omejeno število zato bolj ali manj nadarjenih mož, vidimo, da se poprimejo znanstvenega delovanja s hvale vrednim navdušenjem več ali manj vsi znanstveno ali strokovno izbraženi možje, bodisi raziskujoči ali pisateljujoči, bodisi svetujoči samo ali kritikujoči. Tu vidimo pri vztrajnem delu v raznih znanstvenih strokah v prvi vrsti srednješolske profesorje, potem pravnike, du- hovnike, učitelje itd. — Vsi stanovi delujejo in se trudijo, da zgradijo čim preje tudi veličastno poslopje slovenske znanosti. In kolik je \sled navdušenega in složnega tega delovanja napredek našega naroda!

v 1

Se ni prav dvajset let, ko se je Slovencem, zahtevajočim slovenskih srednjih šol in drugih učilišč, pomilovalno odgovarjalo z višjih mest: „Saj nimate knjig, saj vaš jezik nima znanstvene terminologije" itd.; a danes so te in take ugovore naši nasprotniki tako temeljito pozabili, da nam niti zahtevajočim slovensko vse- učilišče še nihče ni oponašal jezikovnega ali znanstvenega siro- maštva. In gotovo je: če bodo i drugi činitelji ravnali odločno in složno, da slovenski narod doseže ravno na podlagi znanstvenega svojega slovstva univerzo.

Naša naloga pa je, da v tem oddelku pregledamo še vse ostalo slovstveno delovanje t. j. zgodovino znanstvenega in zabavno-poučnega slovstva v tej poslednji d6bi.


I.

Zgodovina (zemljepisje, narodopisje,

potopisje).

Kakor v vseh drugih strokah, zapazujemo tudi v zgodovinski in zemljepisni lep napredek. V prvi vrsti so naši zgodovinarji gledali na to, da so občno zgodovino podali v obliki, ki je pri- merna potrebam Slovencev; v obliki za preprosto ljudstvo in za srednješolski pouk in sploh za omikane kroge. V prvem smislu je spisal Jo sip S t ar 6 občno zgodovino za „Družbo sv. Mohorja", za šolske potrebe pajejanezjesenko od 1865. do 1890. 1. ne- umorno prirejal šolske knjige in jih večinoma zalagal sam. Občno zgodovino je izdal na svetlo v večji in manjši izdaji; prva je iz- hajala od 1871. do 1881.1., druga od 1883. do 1886.1. Poleg svo- jega resnobnega strokovnjaškega dela si je privoščil odmora s tem, da je romane iz svetovnih slovstev prevajal na slovenski jezik. Janko Kersnik, bratranec propovedniku Janku Kersniku, bivši suplent v Novem mestu, si je izbral ožje polje in izdal zgodo- vino avstrijsko-ogerske monarhije. Ivan Trdina*) uže mnogo let umirovljen profesor reške gimnazije, na kateri je lepo vplival na mladino, je spisal po ^^Matici slovenskr^ izdano zgodovino slovenskega naroda, pozneje se je pečal z nabiranjem narodnega blaga.

Strogo znanstveno pot zgodovinskega raziskavanja je na- stopila četa mladih zgodovinarjev, ki so se lotili raziskavanj na podlagi izvirnih študij v domači zgodovini. Na čelu mlajših pisa- teljev stoji pisatelj iz Bleiweisove d6be, Davorin Trstenjak, sfe svojo razpravo: „Weriand de Graz", v kateri dokazuje bistroumno, da niso utemeljeni poprejšnji nazori o pokoljenju kneževske rodbine Windischgraez. Mlajša šola zgodovinarjev se naslanja na svoja preiskavanja v arhivih. Ivan Vrhovec je preiskaval arhive mestnih občin Ljubljana in Novo mesto. S posebno marljivostjo

v

se obdeluje zgodovina škofij in župnij. Na Štajerskem je to delo


  • ) Pisj^telj te knjige obžaluje, da o Trdini ni mogel zvedeti življenje-

pisnih podatkov.


Zgodovina (zem\jepisje, narodopisje, potopisje). 157

započel kanonik Ignacij Orožen sicer v nemškem jeziku, a njegov naslednik župnik Matej Slekovec nadaljuje to delo v slovenskem jeziku; na Kranjskem je započel to delo kurat Koblar, ki si je

v

vzgojil marljivih sotrudnikov, kakor soj. Sašelj, Vrhovnik in drugi, ustanovil je prvi slovenski zbornik ^Jzvestje muzejskega društva^. Dočim sta si prazgodovinsko d6bo za svoje torišče izbrala S. Rutar in Pečnik, se bavi Fr. Kos najrajši s prazgodovinsko d6bo slo- venskega naroda, od L 570 do 1200, L Apih je razjasnil vpliv 1848. 1. na raz vitek slovenskega naroda.

Janez Parapat^) (1838—1879) iz Ljubljane, je služboval kot duhovni pastir na raznih krajih, umrl župnik v Zagradu na Do- lenjskem. Svoje pisateljevanje je pričel v Janežičevem „Glasniku", n. pr. „Deček in cvetlica" '}. Ta pesmica kaže vpliv Cegnarjev. Pesnikovanje pa kmalu opustivši si je izbral resnobno stroko zgodovinsko, tako cerkveno kakor posvetno in se je hkrati začel zanimati za špansko slovstvo. Opisal je cerkev sv. Križa ^) pri Beljaku, cerkve prvih kristijanov ') in starološko faro.*) Pri tej priliki je izrazil željo, naj bi se na drobno preiskovali župniški arhivi, da bi se mogla sčasom napisati temeljita cerkvena po- vestnica kranjska. Obširnejšo tvarino si je izbral v spisu „Sve- tinje škofov ljubljanskih"^) in ^Spominska svetinja kranjskih stanov" •) iz leta 1600. S tem spisom je prestopil na posvetno zgodovino kranjske dežele, ki ga je odslej zanimala vedno živahneje, kajti leta 1870. je sestavil ^Letopis mesta Kranjskega '), rimskega Santica od 788—1870 po tiskanih in netiskanih virih"; prvi podatek je, da je bil Kranj za Karola Velikega glavno mesto Kranjski marki, zadnji pa, da je v Kranju 18. oktobra 1869. umrl pesnik Simon Jenko. Tudi v poznejših Letopisih Matičnih je raz- jasnjeval zgodovino kranjskih mest,'*) opisoval odlične rodbine

  • ) Slov. Narod 1879. 85. J. Marn Jez. XXV. 90—91. — *) Glasnik 1861.

Pristavi še: Postiljonska in 1. 1864. Gospa Sreča in gospod Denar. Nesrečni pesniki. Zora 1873. 238. — ") Več. Moh. 1. 1864. — ") Več. Moh. 1865. —

  • ) Dan. 1874. — ») Ltp. Mat. SI. 1. 1869, 84- 86 ; svetinja tehta šest cekinov in edini

znan eksemplar hrani se v Št. Vidu na Koroškem. — •) Ltp. M. SI. 1868. Samostan Velesovski. Ltp. 1872— 1873, 18—32. Sveto leto na Svetinjah Dan. 1875, 36, 60. Lo- kava (samostan na Koroškem, postavljen v 16. stol.) SI. Gl. 1862.,- 122—6. — ^ Ltp. M. SI. 1870., 94-128. — ") Ltp. 1872—1873., 1874.: Regeste 12 dozdaj še nenatisnjenih rokopisov; 1. 1876.: Numismatični spominki iz 1. 1848. in 1^49.


158 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

na Kranjskem n. pr. Žiga Herberstein •), Gospodje Višnjagorski ")y Hohenwarti. ' *) Iz ožje Kranjske stopil je na balkanski polotok ter opisal nam turške boje**) v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. Spretno je umel zajemati iz virov**) za do- mačo zgodovino in mično pripovedovati. Govoril je za to, naj se pospešuje predlog**), da se v mali obliki izda naučni slovnik.**) Njegovemu znanstvenemu delovanju v zgodovinski stroki je kakor iz početka bila zvesta spremljevavka — španska literatura. S tem slovstvom, ki se v Slovencih goji malo, seznanjal je čita- telje v samostalnik spisih in prevodih, n. pr. „0 španskem gle- dališču" **); največ španskega blaga je podajal v ^Besedniku^; 1869. V'): „Kasilda", Janez Vsegadost in smrt"; 1870. 1. ^"): „Gadji lovec"; 1873. L: „Ofero" (španska legenda). Največje delo je: ^Družina Alvaredova".

Igrane Štrukelj (Jaroslav 1841—1895) iz Št. Vida nad Ljub- ljano, duhovnik, je svojo pozornost obrnil na zgodovino raznih plemen slovanskih, n.pr. „Kraljevina Poljska pa Jagieloni", „Kralje- vina Poljska pa kralji iz volitve", oba spisa poleg Semenskega. (Ltp. Slov, Mat. 1868., 1870.) Opisal je tužno stanje raje v Her-

v

cegovini*) Štefana Nemanjo*), prvega srbskega velikega župana; Štefana Dušana Silnega'), ustanek Srbov pod Črnim Jurjem.*) Spremimo ga na njegovih potih v Ameriko, kjer nam opisuje New-York in Brooklyn^), Tomaža Macaulaya.*) Njegov obzor se je razširjal in se je tudi raztegnil na vzhod ') (Napolj in okolica), potem na sever ") (Gustav Wasa), pa se zopet ozrl na bližnje dežele, n. pr. Saligrad (Salzburg) — Juvavo.**) Vsi ti spisi so bili sama uvod jako obširnemu spisu: „Zemljepisni in narodopisni obrazi",

— •) Zora 1872. — »•*) Vest. I. 42. — ") SI. 1873. — ") Turki na Slovenskem, Slov. Gl. X. 28.; Ltp. M. SI. 1871. 1—159; Prehod Turkov v Evropo in na slovensko zemljo, Bes. 1871. Narodna bramba za časa turških bojev, Zora 1876, 40, 64; Bitva pri Sisku, Kol. Moh. 1870. — ") Furlanski arhivi in naša zgodovina SI. 1874. Cesar Leopold v Ljubljani, Ltp. 1869., 35—46. Večer v Benetkah, SI. Gl. 1862., 157-160. — ") SI. Nar. 1870, 107. — ") SI. Nar. 1873. — ") Zr. 1873. — ") ^Najboljše krščansko delo", „ Verne duše". — ") Dostavi: »Prilika očeta Bonaventure", »Papežev izpovedanec", »Poslednja tolažba". Spisal Caballero, Več. Moh. 1867.; »Dva umetnika", Zr. 1873. »Teta Holofemes in njen zet" (andaluška pravljica), vSl. Gl. 1864.

  • ) vSl. 1876, 94, pristavi: Zgodovina Črne gore. SI. 1875. 146—148.

— ') Zr. 1873. — ') Zr. 1876. — ') Zr. 1875. — *) Zr. 1873. - •) Zr. 1873.

— ') Nov. 1885. — *) Zr. 1876. — ») Zr. 1874.


Zgodovina (zem\jepisje, narodopisje, potopii^e). 159

ki so se počeli v Besedniku^ se nadaljevali v ^^Novicah^ 1885. 1. ter se zvršili istotam 1886. 1. Tu čitatelju predstavlja najpoprej Arabce, Egipčane; na drobno popisavši avstralijsko rastlino „evkalipti" se vrača v Evropo k Črnogorcem, govori o afriškem zelišču boabob *"), o Čmogorki"); nato opisuje kitajske inperuvanske vrtove, Novo-

v

grke, Perze in Semite in zopet Črnogorce (z ozirom na njihovo pobožnost).") Nemiren popotnik si ogleda Holandsko, poljskega plemiča na vasi, arabske vrte ), se vozi s H vara na Krf **), si ogleda kralja dahomejskega, italijanske, francoske in angleške vrte, napoti se k zaporoškim kozakom. Skoda, da v mičnih sestavkih ni več reda. Poleg tega je Slovencem pisal „Politične pridige";*^) v njih budi Slovence na plodovito delo : ne več pesmariti o polni luni in klicati „Živijo!" nego delati. — V samostalni knjigi je opisal svojega rojaka „Knobleharja".

Janez Jesenko iz Poljan na Gorenjskem (1838.), je služboval za suplenta v Gorici in prišel 1867. 1. za pravega pro- fesorja na državno gimnazijo v Trst, kjer je po 331etnem izvrstnem službovanju stopil v pokoj 1899. 1.*) Jesenkova delavnost se raz- teza na dvoje strok, na zemljepisno- zgodovinsko pa leposlovno, in pričuje o njegovi nenavadni marljivosti. Lepe zasluge ima Jesenko za šolsko slovstvo z ozirom na zgodovinsko in zemljepisno stroko, ker je priredil potrebne knjige. Zemljepisnih del je priredil šest. Mali in Veliki občni zemljepis, Zemljepis za L ter II. in III. razred srednjih šol, oba v dveh izdajah, potem Avstrijsko-ogrsko mon- arhijo; Občno zgodovino v treh zvezkih v manjši in večji izdaji, večinoma vse na svoje stroške. Njegovo delovanje obsega celo četrtstoletje, od 1865. 1., ko je bil suplent na goriški gimnaziji, do 1890. 1. Najvažnejša knjiga je njegov ^^ Občni zemljepis^ 1873. Knjiga, primerna ne samo raznim šolam nego tudi vsakemu omikanemu človeku, obsega zvezdoznanski, prirodoznanski in državnoznanski zemljepis (osobito je Avstrija popisana obširno). Ta zemljepis ni prevod nego izvirno delo strokovnjaka, ki je vestno porabil vse nemške, francoske, angleške in druge podatke

") Nov. 1885. — ") Ibid. - ") Nov. 1886. — ") Nov.. 1886. — ") Nov. 1886. — ") Ibid.

  • ) Ob priliki vpokojenja je dobil naslov »šolskega svetnika*. Celo nemški

in itaiyanski listi so pohvalno omenili njegovo delovanje na gimnaziji, kateri je bil na slavo. Razlagal je izvrstno svoj predmet in učenci so pri zrelostnih izpitih izkazovali nenavadno drobno znanje zgodovine. Bil jim je pravi oče.


160 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL


in bogato tvarino Slovencem priredil v lepi, ume\Tii obliki Janez Jesenko je v izpodbujevalen vzgled napisal lep sestavek: „Massimio Azeglio, jeden največjih rodoljubov italijanskih našega časa in koreniti spis: ^Zemeljski potresi" ter je prevel več znamenitih romanov na slovenski jezik. (Glej : Bibliog. za leposlovje.) Z veliko pohvalo omenja Stritar v svojem ^^Zvonu^ lepijesenkov prevod angleškega romana: „Ž upnik Wakefieldski" ter povdarja, kako lepo ga je znal Jesenko prirediti za slovensko občinstvo.

Matija Sila iz Povirja (1840.) na Primorskem, je študiral na tržaški gimnaziji in je uže gimnazijski dijak rad prebiral Janežičev ,^Slov, Glasnik^, Ko je bil v goriškem osrednjem seme-

v

nišču, ga je za slovenščino vnemal profesor Štefan Kocijančič. Sedaj je Sila dekan v Tomaju na Goriškem. Izmed njegovih poprejšnjih služeb so bile zanj važne Opčine nad Trstom, ker se je takrat začel zanimati za zgodovino Trsta in okolice; napotila ga je k temu tržaška zgodovina Italijana Ireneo della Croce in njegovega prepisovalca Mainatija. S tržaškim zgodovinarjem Kand- lerjem je bil osebno znan. Ko se je 1882. L v Trstu praznovala 5001etnica, odkar se je Trst udal Avstriji, je na prošnjo pesnika Fr. Cegnarja in Jakoba Gomilšaka, sedaj profesorja na tržaški realki, za podlistek ^^Edinostv^ začel pisati zgodovino Trsta in okolice pod pseudonimom M. Skalovič, katero je Jakob Gomilšak na svoje stroške dal ponatisniti v 400 izvodih. Zgodovina se raz- laga v teh oddelkih: L Od najstarejše d6be do Karola Velikega (803. L); II. od Karola Velikega do združenja z Avstrijo (1382. L); IIL od 1382. L do razglašenja svobodne luke 1719. 1.; IV. od 1719. 1. do Francozov 1790. L; V. Francoska vlada; VI. Restavracija do 1882.1. — Pridejana je listina o združenju Trsta z Avstrijo in imenik tržaških vladarjev in namestnikov. — V razlaganju lastnih imen je morda tu pa tam segel predaleč. Sodeloval je tudi v drugih listih; v ^^Kresu^^ se nahaja spis „Dahovina"; v ^^Dom in Svetu"- je ocenjeval Rutarjeva zgodovinska dela; za ^Zgodnjo Danico^ je pisal „Simbolične članke".

Franc Zmazek (1844.) iz Radoslavcev pri Mali Nedelji, župnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah, je začel pisatelje- vati okoli 1863. 1. v ^Novicah!'^ potem pa v ^^Slovencu^^ in „5to- venskem Gospodarju"-^ pod imenom Radoslavčan. Krajepisne


Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 161

Črtice je pošiljal tudi v ^Kres\ n. pr. „Huda Luknja" (1882.); v

v

posebni knjižici je opisal župnijo St. Peter pod Mariborom.

Martin Slekovec iz Nego ve na Štajerskem (1846.), sedaj župnik pri Sv. Marku blizu Ptuja, je pregledal in preiskal arhive v Mariboru, Gradcu, Zagrebu in na Dunaju in je nabral mnogo zgodovinskega blaga za dobo 1400 — 1780. Slekovec je marljiv naslednik Nestorju štajerskih zgodovinarjev, Orožnu in je bil so- trudnik y^Kresu^^ kjer je 1882. 1. objavil slovensko tožbeno pismo iz 1648. 1. in dve središki prisegi ter pravljice o čarovnicah v Središču in razjasnil, da je Središče dobilo pravico cesarskih trgov [Kr. 1885). S tem spisom je prestopil iz folklorističnega na zgodovinsko polje in pristopil sotrudnikom ^^Slovenskega Go- spodarja^. Nadaljni spisi se še večinoma tičejo Središča ') in * njegove okolice. Preiskavanje v arhivih ga je povedlo v oddalje- nejše kraje, n. pr. v ,,St Vid pri Ptuju".') Opisal je Sv. Barbaro v Halozah^), objavil „Doneske k zgodovini cerkvi na Kranjskem" *), pobirke iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena ^), „ Doneske k zgodovini cerkva na Slovenskem".®) Nekateri spisi so se mu razširili tako, da jih je dal potem posebej natisniti, n. pr. „Sekelji" '), jjVurberg" *), ,,Skofija in nadduhovnija na Ptuju".®) Razjasnil pa je tudi delovanje posameznih cerkvenih dostojanstvenikov in pisateljev, n. pr. Fr. Pergerja ***), Simona Pirnata ^ % dr. Gregorija Oglarja ^*), Polidorja pl. Montagnana ^•), pisatelja župnika Franca Bizjaka '*) in sploh nekaterih „ Odličnih Kranjce v". ^^) Tudi za zgo- dovino šolstvase je zaaimal.^*) Neutrudni zgodovinar shranjuje še mnogo zgodovinske tvarine o sv. Križu, Veržeju, Mali Nedelji, Negovi, Leskovcih in drugih krajih na Slovenskem Štajerskem.


  • ) ^Madjari v Središču", SI. Gosp. 1878., 47; »Središčani in ormuški

grajščaki", SL Gosp. 1879. , Cerkev in samostan frančiškanov v Ormužu*^. Cerkv. pril. SI. Gosp. 1882. „Kruci na Slovenskem Štajarskem", Slov. Gosp. 1880. „Kobilice na Slov. Štajarskem", Slov. Gosp. 1882. SI. Več. 1887. — ') Slovenski Gospodar 1887. — ') SI. Gosp. 1889. — *) SI. 1887. - ') Izv. muz. dr. 1894. — •) Zgod. Zbor. 1891.; dostavi: ^Duhovščina v Novem mestu in okolici" 1734. in 1735. 1. Zgod. Zbor. 1892. — ^) SI. 1893. — *) vSl. Gosp. 1895. Spisa „Sekelji" in „Vurberg" sta prišla na svetlo tudi v nemškem jeziku v „vSudst. Post." Tu bodi omenjeno, da je „Grazer Volksblatt" 1888. prinesel iz nje- govega peresa »Beitrage zur Kirchengeschichte der vSteiermark. — •) Slov. Gosp. 1889, 1890. — "») vSl. Gosp. 1885, 1886. — ") SI. 1893. — *') vSl. 1889, 1890. — ") SI. 1894. in Zgod. Zbor. 1895. — »*) SI. 1887. — *') SI. 1887. — »•) Popot. 1887. 1895.


162 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Ivan Steklasa iz Prelesja na Dolenjskem (1846.), se je na graškem vseučilišču učil zgodovinskih in zemljepisnih naukov in slavistike pod Weissom, Kronesom in Krekom ter 1871. 1. postal suplent in 1873. 1. pravi učitelj na gimnaziji v Karlovcu, prišel 1876. 1. v Požego, 1877. 1. na realno gimnazijo v Rakovec blizu Karlovca, 1890. 1. na učiteljišče v Zagreb, kjer poleg omenjenih strok uči tudi nemški jezik. Svoje prve spise je pošiljal v Trstenjak- Pajkovo „Z(9ro", ^^Kres^, ^^Slovenski Narod'^, v ^^Slovenca^, v ^^Letopis SI. Matice^^ in v ^^Ljubljanski Zvon"-. Za rusko zgo- dovino je Steklasa navadno zajemal iz znanih ruskih zgodovinarjev. Najpoprej je opisal kneza Vladimira Monomaha '), Ivana HI. Vasi- lijeviča^), ki se je bojeval z Litvanci in Liponci; znamenita je bila njegova soproga Sofija; začele so se snovati zyqzq z za- padom; za Jaroslava Vladimirovica ^) se je Novi grad osvobodil od Kijeva; Rusija se je na znotraj ojačila; tudi *Mihajlo Teo- dorovič*) se je trudil, da je v letih 1613 — 1643. imel precejšnji mir; Aleksij Mihajlovič je dajal dobre zakone za vso državo. Zlasti takrat, ko so se balkanski narodi začeli oproščati turškega jarma, je I. Steklasa jako marljivo opisoval razne razmere na Ruskem, ker se je veliki slovanski narod začel brigati za tlačene narode. Razjasnil je konec stare d6be ^) na Ruskem, Litevsko po- danstvo ®) za časa Olgierda, veliki požar Moskve ), splošni razvitek moskovske države od 15. stoletja do Petra Velikega po mejah in razmerah do bližnjih držav ^\ Rusijo pod tartarsko vlado •); na- slikal veliko važnost osrednje-azijske železnice za svetovni promet *"), opisal znotranj o delavnost Petra Velikega iri Katarine'*); severno- iztočna morska potovanja skozi severno morje "); naštel je sibirske raziskovalce iz XVIIL stoletja, naglašujoč, da imajo Rusi lepih zaslug


») Zr. 1875, 110 .. . 174. — ») SI. N. 1875, št. 58, 68; pristavi: Vasilij Dimitrijevič, SI. N. 1875, 220. — ') SI. N. 1875, 31; pristavi: Knez Andrej Bogoljubski, SI. N. 1876, 52—55; Carevic Dimitrij, SI. N. 1877, 268—269; knez Skopin Šujstj 184— 186; Nasledniki Bogdana Hmelniškega, 81. N. 1881, 84—106. — ^) SI. 1878, 75; Metropolit Dimitrij Tuptalo, SI. 1880, 103 do 106; Metrop. Bulgarov, SI. 1882, 92. — *) SI. N. 1875, 113-114; Vretje Ka- zana, SI. N. 1876, 165-166. — *) SI. N. 1876, 217. — ') vSl. N.1876, 103—104, Moskva in Moskvičani, SI. N. 1876, 72—74. — *) SI. 1882, 20-50. — •) SI. N. 1876, 114—116: ,Krimske vojske". — »°) SI. N. 1880, 201—207. — ") SI. N. 1882, 202—227, SI. 1883, 68; Bitva na reki Kulpa, vSl. N. 1878, 124—125. —

  • ') vSl. 1884, 122.


Zgodovina (zem^jepisje, narodopisje, potopisje). 163

zlasti za zemljepisno raziskovanje azijskih dežel.") Pa ne samo drža\'Tie in zgodovinske zadeve Ruske, nego tudi južnoslovanske je pojasnjeval, n. pr. delovanje bolgarskega kneza Simeona ^*), Marka Bočarja, sijajnega zastopnika pravega kozmopolitizma ^% Petra Be- rislaviča'*), bana hrvatskega; razjasnil vzroke), zakaj je propala hrvatska država; popisal, kako je postopal Žiga Višnjagorski*'), prvi avstrijski poslanik na turškem dvoru; kako so se bojevali Herbert Turjaški '•) (1528—1575.), Andrej Turjaški'«), karlovški general Žiga Višnjagorski ), Ivan Josip Herberstein, karlovški general**), Jožef Lamberg.*') Ker so vkljub tolikokrat naglašeni slovanski vzajemnosti dela ruskih pisateljev in učenjakov še vender znana premalo, je Slovencem ustregel jako, da jim je po- pisal življenje skoraj vseh važnejših ruskih imenitnikov **), med temi omenimo, da je Vas. Grigorjev *^) pobil neresnične podatke od zapadne Evrope toliko hvalisanega orijentalista Vambery-ja.

v

Jaroslav Cermak**) se je bavil večkrat v jugoslovanskih po- krajinah in se je poslavil s slikami, za katere je tam dobil snov.

Sergej Solovjev *') je odgojil skoraj vse mlajše ruske zgodovinarje; Aleks. Nekrasov ***) je po težkih bojih v življenju odločno zastopal posle zatiranih Ijudij. Preprostemu narodu je v domači besedi v knjigah Družbe sv. Mohorja opisal I. Strossmayerja **), Jana Sobieskega ^®), Lavdona.®*) Z veseljem so Slovenci slišali iz nje- govega sporočila, kako visoko so Hrvati in Slovenci čislali dr. And. Gostišo.'*) Priporočal je Slovencem in Hrvatom skupen

  • ») SI. Nar. 1879, 242 — 246, Katarina II., SI. 1886, 261 do 289; Peter II. 50;

Gajbija, turški prerok, Lj. Zv. 1889, 489; Žumberk, SI. 1885, 145—162. — ") SI. N. 1874, 36, 37. — ") SI. 1876, 99—102. — ") SI. 1876, 7. — *0 SI. N. 1874, 62; pristavi Skadar na Bojani, SI. 1878, 39 (po Narod. Listih); — ^") Oče Luka Imbrišinovič: V spomin na 200letnico rešitve Slavonije, SI. 1889, 185 —191, SL 1886, 124-128. — **) SI. 1886, 193—201. - ^) SL 1887, 134—154; Ltp. M. SL 1890, 1—51. — '*) Letopis Mat. vSl. 1887, 168—184; Črtice iz bosniške zgodovine, Mehmed II. dd leta 1466. privilegije bosniškim menihom; SI. 1875,13. — ") SL 1888, 208 — 214. — ") Ltp. M. vSl. 1888, 190 do 204. — '^) Teod. Nik. Glinka, SI. N. 1880, 211; basnar Ivan Krylov 1886, 220; Aksakov 1874, 143. Pogodin— Rački i877, 88—97; Izmail Sreznevski 1880, 102; Aleksandrovič Kotljarjevski 1888, ?29. — ") SI. N. 1882, 191; — '*) SI. N. 1878, 45—46. — 'O SL N. 1881, 54—64. — ") SI. N. 1878, št. 15; dostavi: Dan. Efremovič, vSl. N. 1876, 7—8; Teod. Pečorski, slika iz ruske cerkvene zgodovine, 51 ; Prep. Sergij, slika iz ruskega meniškega življenja 1879, 92—94. — ") Kol. Moh. 1888. — ~) Kol. Moh. 1874. — ") Kol. Moh. 1882. — '-) SI. N. 1875, 61.


'n^ Zgodo^ina slov. slovstva. IV. del.


^'Asnik 2A srednje šole), in naznanjal Staretovo zgodovino'*) iz- rAj;\^i željo, naj bi se jej pridejale tudi slike.

Simon Rutar (1851.) izpod Krna na Primorskem, suplent n,v gimnaziji v Gorici, od 1877. pravi učitelj v Kotom, 1880. v Sploiiu 1S81. na višji realki v Ljubljani, 1890. na tamošnji nižji gimnaziji, Rutar se prišteva k najmarljivejšim in mnogostranski Jolujoiiim zgodovinarjem; njegovo delavnost smemo deliti na tri viola, a) on preiskuje najstarejšo d6bo slovenske zgodovine, ^' nabira in preiskuje narodne pripovesti in pesmi, in cj ocenjuje temeljito zgodovinske spise. Najrajši preiskuje svojo ožjo goriško Jimiovino, n. pr. „Topografija goriške dežele za časa Rimljanov" '), po katerej dokazuje, da so Kras, Sežana in Devin takrat pri- padali k Istri. Belinska Opatija^) v Akvileji je postavljena na mostu, kjer je bil v starih časih bogu Belinu posvečen tempelj. Jako zanimljiv članek ,,Rimske ceste po Vipavski dolini in po Krasu ^) izraža mnenje, da je pri Hrušici ali pri Logatcu bila rimska mansio-postaja ; omenja dalje „Pons Sontii" blizu iztoka Vipave v Sočo; ad fornulos — Bukovica. „Nemški rut" na Go- riškem*) nam kaže, da so se bistriški ponemčeni Slovenci tam blizu 1. 1219. naselili in skoraj do najnovejšega časa obdržali svojo individuvalnost. Reka Timavus **) bila je nekdaj mnogo bolj

v

na glasu nego sedaj; dokazal je Rutar, da je Skocijanska jama bilo prazgodovinsko bivališče.®) Slovenske naselbine na Furlanskem ') so bile tako vplivne, daje bil v 12. stoletju slovenski jezik po vsem Furlanskem splošen, da se je govoril na dvoru longobardskih

v

vojvod v Čedadu, da so Slovenci tam imeli tudL4)lemenitaše. Posebno drobno je opisal „Razmere med Slovenci in Longobardi".**)


") SI. N. 1874, 142; hrvatske dijake pa je opominjal, daje koristneje, učiti se zgodovine, nego delati demonstracije, SI. 1877, 22; pristavi: 300 letnica Gun- duličeva, SI. 1888, 5—7, Od ljubljanskega kongresa, SI. 1884, 1. — ") SI. N. 1875. ») S. 1874, 36-38. — ') S. 1883, 14-17. — ») S. 1886, 14 seqq.; dostavi: Kakšno važnost imajo Pavla Diakona knjige: „De gestis Longobardorum" za starejšo zgodovino Slovencev. Ltp. SI. Mat. 1885. — *) Kr. 1882, 624—529. — =) Lj. Zv. 1885, 211—217. Prazgodovinske najdbe pri sv. Luciji, S. 1884, 45. — •) SI. N. 1889, 199. - ') Lj. Zv. 1883, 53, 122, 188; posebno imenitni so bili plemcnitaši Bojani. — *) S. 1875, 7—16. „Etruščanski pobirci«, Lj. Zv. 18.S6, 306—308, dokazuje po najnovejših preiskavah prvih nemških strokov- njakov, da so prvotni prebivalci v Noriku bili ilyrskega rodu. Primeri še „0 najstarejši d6bi slovenske zgodovine^', govor v Goriški čitalnici, po Kre- kovi knjigi Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, S. 1875, 19 — 20.


Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 165

v

Naznanjaje Sumanovo knjigo „Die Slovenen *) ji je očital, da se je v zgodovinskem delu premalo povdarjalo jedinstvo slovenskih dežel v poprejšnjih stoletjih; da se je v slovstvenem oddelku omenilo preveč neznatnih pisateljev in da so se važnejši opisali prebomo. „Trst in okolica" (spisal M. Sila) ima baje svojo vrednost radi zemljepisnega uvoda/®) Aelschkerjevo „Geschichte Karntens" *^)

v

označuje kot zgodovinsko grabežljivost nemške države. Častno omenja Crvovo „Sveto Goro pri Gorici" in dvoje drugih spisov jednake vsebine'*), hvali Trstenjakovo knjižico „Weriand de Graz" ^% očita Lapajnetovi „Politični in kulturni zgodovini šta- jarskih Slovencev" krparijo ^*), pohvali dr. Kosa „Spomenico tisoč- letnice Metodi je ve smrti" *') in povdarja, da bi se bilo moralo nekaj več povedati o važnosti Moravske. Asboth: ,5Bosnien und die Herzegovina" inHornes: „Dinadsche Wanderungen"'**) sta prž obe pisani v smislu Slovanom nasprotnem. Priznavajoč zasluge, katere

v

si je stekel Carlo Podrecca s knjigo „Slavia Italiana" ), (Čedad 1887), pogreša pregledne razvrstitve; „Postojnsko okrajno gla- varstvo", 1889, ima preveč nedostatkov "*); toplo priporoča Ignacija Orožna: ,.Das Dekanat Rohitsch" **) 1890 in želi, da bi se take knjige okrajšane brez znanstvene priprave podajale Slovencem v materinem jeziku***); po zaslugi je ožigosal Tomasinovo razpravo: „Die Volks- stamme im Gebiete von Triest und Istrien", 1890, za šuš- maqjo in premišljeno sleparijo. Sam se rad baveč z narodnim blagom je priporočal Scheinigove ,,Narodne pesni koroških Slo- vencev*'), Ljubljana 1889. Narodne pesni je nabiral sam, izmed katerih se posebej odlikuje druga vojaška (nekatere mu je zapisal Fr. Meden). Na zanimljiv način je dokazal ^*), da se je vsled živahnega občevanja med Slovenci in Ogri ime Matije Korvina udomačilo v Slovencih in od tod kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesnih. Tvarina narodna je pripovest o knezu Pes-Marku *'), ki je po mnenju nekaterih Atila, in slovenske pripovesti o morju**); ocenil je Jul. Schmidt-ovo razpravo: ^Perchtesglauben bei den

— •) Lj. Zvr 1882. — ^'») Lj. Zv. 1883. — ") Lj. Zv. 1883. - ") Lj. Zv. 1883.

— ") Lj. Zv. 1885. — ") Ib.; istotam pohvali M. Mayerja knjigo: „Die ost- lichen Alpenlander im Investiturstreit", Innsbruck 1883. in graja politični za- vršetek Schuchardtove knjige „vSlavo-Deutsches und Slavo-Italienisches", Graz 1885. - ") Lj. Zv. 1886. — »•) Lj. Zv. 1889. — ) Lj. Zv. 1889. — ") Ib. — »•) Lj. Zv. 1890. — ^) Primeri: ^Slomškovi zbrani spisi", SI. N. 1879, 295.

— »») Scheinig ^Narodne pesmi", Lj. Zv. 1883. — ") Zv. 1879. - ") Lj. Zv. 1883. - ") Zv. 1880.


166 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Slovenen".*^) ^Božja pot in semenj pri Sv. Ivanu Devinskem" *") je bil imeniten v srednjem in novem veku do minolega stoletja; ko je Karol VI. ustanovil svobodno luko v Trstu, začel je hirati Devin. Rad zasleduje Rutar to, kar Slovence zanima izven do- movine, n. pr. „Katere pravice imajo Slovenci do gostinjca (hospica) sv.Jeronima v Rimu?") ali ,,Spomini na gorenje-štajersko slo- venstvo". Dospevši v Dalmacijo v službovanje je opisal Spljet v

v

zgodovinskem obziru ^^) in nastopnega leta Črno goro*') po naj-

v

novejših znanstvenih odkritjih; Črnogorci se prž žel^ razširiti na južno stran. Načrtal je obširno slovstveno delovanje Vesela Ko- seskega'"), ne prizna vaje mu slave, ki se mu je pela poprej; Šte- fana Kociančiča^*) in govoril ob Prešernovi slavnosti v Gradcu. Ko je ^^Musejsko društvo'' začelo izdajali ^^Izvestja^^ je postal temu odličnemu znanstvenemu listu odličen sotrudnik, ustanovivši slo- vensko-starinoslovsko terminologijo^*); naznačil važnost Sv. Križa vipavskega^^ ); povdarjal v spisu „Claudia Celea" ^*), da sme Celje ponosno biti na spomenike tolikih rimskih namestnikov iz tistih temnih časov, o katerih molčč vsi drugi viri. Kot starinoslovec se živo zanima za prazgodovinske izkopine ter je opisal „Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Smarji" ^^) ter „Grobišče pri sv. Luciji blizu Tolmina" '"); o tem pripoveduje, da spada v prvo predel železne d6be in da temeljito pobija poprejšnje nazore o Keltih. Razven teh večjih sestavkov prinašajo ^Jzvestja^ razno^stne krajše zgodovinske beležke. Samostalni deli sta „Zgodovina Tol- minskega" in „Domoznanstvo". Pisatelj mčni, da je toliko naravna lega kakor cerkvena uprava iz Tolminskega ustvarila posebno deželico, katera se je razvijala po svoje in zato zaslužila svoj poseben popis. Ta knjiga je najboljši samospis, s katerim se more ponašati kak slovenski kraj. V uvodu pravi pisatelj, da je uže učenec nižjih latinskih šol ukrenil spisati tolminsko zgodovino, in da se je uže takrat lotil dela, ter da jo je predelal petkrat. — Za j^Slov. Matico^' opisuje „Slo vensko zemljo" ter je ob- javil uže dva zvezka, „Goriška in Gradiščanska" in „Trst in Istra", 1896. V šolske svrhe je spisal „Domoznanstvo" in „Zemlje- pis za srednje šole, 11. stopnja", 1892. Rutarjev zlog je kratek in jedrnat, njegovo razpravljanje je prepričevalno ; gledč slovenske


) Lj. Zv. 1883. — 2«) ib. _ ") SI. N. 1886, 142-149. — ") vS. 1882, 30. — ') Lj. Zv. 1883. — ^) Zv. 1879. - ") Lj. Zv. 1883. — »') Izv. 1893. — ") Izv. 1892. — ") Izv. 1895. — *') Izv. 1893. - ")Izv. 1894.


35 3»


Zgodo\'ina (zemljepL«ye, narodopisje, potopisje). 167

in slovanske zgodovine krepko zavrača vsako inorodno pačenje in zavijanje.

Ivan Vrhovec iz Ljubljane (1851. 1.), služboval kot suplent najprej v Ljubljani, potem kot profesor v Novem mestu, se je oglasil najpoprej v Stritarjevem y^Zvonu^^ *), v katerem nahajamo sestavke „Njega ni"*), „Plavice in slak". Po narodnem življenju je posnet spis ^Zimski večer pri peči" '), ki nas v marsičem spominja Jur- čičevih prvih spisov. Na zgodovinska tla je prešel s sestavkom „Kako so naše očete v vojake jemali?*) in opisal Petra Pavla Glavarja.^) Na podlagi samostalnih arhivskih raziskavanj so nastali lepi spisi „Iz domače zgodovine" v ^^Ljubljanskem Zvonu*' 1886.1., kjer opisuje zabave v stari Ljubljani, pasijonsko procesijo, kugo, deželno brambo, početke ljudske šole, tlako in nekdanji deželni zbor kranjski. Za svojega bivanja v Ljubljani se je temeljito pečal z zgodovino glavnega mesta kranjskega, n. pr. Topografična slika Ljubljane, to pa je bil samo uvod večjemu delu „Ljubljanski meščanje". V tej knjigi je živo popisano delovanje in gibanje Ljubljančanov od srednjega veka do novejših časov na podlagi ne- natisnenih virov. V istem smislu je obdelal tudi zgodovino Novega mesta. Pisava je istotako zanimljiva, samo omeniti bi bilo, da so navedene nekatere premalenkostne stvari, n. pr. prepiri in tepeži dijakov. Mnogobrojni so njegovi spisi v ^^Izvestjih muzejskega društva^. Ivana Vrhovca odlikuje temeljitost in gibčen zlog; vidi se njegovim spisom, da se je pisatelj z veseljem bavil s predmetom.

Josip Apih (1853.), iz Zapuž na Kranjskem, profesor od 1877. L, je služboval mnogo let v Jičinu, sedaj na učiteljišču v Ce- lovcu. Sodelaivec j^Ljublfanskega Zvona'\ je opisal Velegrad^), ob- širno in s posebnim ozirbm na Slovence narisal plemstvo in na- rodni razvoj *), navedši tudi mehko svojstvo slovenskega plemena kot razlog, da so Slovenci izgubili plemstvo, eminentno bistven del naroda, ki je n. pr. v Madjarih najkrepkejša podpora narodni ideji, na Poljskem pa je v poprejšnjih časih zakrivilo propast države; zato pa bi morali Slovenci skušati po lastni marljivosti nado- mestiti ta važni nedostatek. Ko zasleduje Apih vpliv plemstva na razvoj posameznih narodov, opisuje tudi židovstvo ^) v zgodo-


') Zv. 1877. — ') Ib. — ») Z v. 1879. — *) Lj. Z v. 1885. — *) Lj. Z v. 1885. ») Lj. Zv. 1885. — ') Lj. Zv. 1887. - ^) Ltp. vSl. Mat. 188G. v


168 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

vinskem, verskem in prirodopisnem obziru in po razmnožitvi pridevši črtice iz patologične in kriminalne statistike, posebno povdarja, da je 1879. 1. po narodnosti kridatarjev bilo 24'14% obsojenih radi nepoštenega postopanja pri kreditnih opravkih, ki pa so bili samo židje. Od teh splošnih predmetov je prestopil Apih v ožje meje opisavši „Žigo Herbersteina" *) s posebnim ozirom na Slovanstvo, temeljito razpravo je naslonil na mnoge znanstvene vire. Naravno je, da se spis peča osobito s Herbersteinom, od- kriteljem Rusije. Njegov spis ^Kranjski stanovi" ^) ga je uvedel ali napotil v zgodovinski razvoj vladne uprave in je bil morda povod, da se je začel baviti z zgodovino 1848. 1, katero je opisal" v posebni knjigi ^^Slovenci in leto 1848'^, Tvarina te knjige je raz- deljena na te-le oddelke: L Kulturne in politične razmere Slovencev do 1848. leta; II. Viri preobrata; III. Marčevi dnevi; IV. Narodni program; V. Boj proti Frankobrodu; VI. Prepir o bojah; VII. Na- rodna organizacija; VIII. Volitve v državni zbor; IX. Slovenski program; X. Slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru; XL Slovenci in ustaja meseca oktobra; XIL Slovenske zahteve in pridobitve; XIII. Iz državnega zbora v Kromerižu; XIV. Slovenci v ustavnem odboru; XV. Dopolnilne volitve; XVI. Razpust držav- nega zbora. Ta jako pregledno in trezno v lepem zlogu pisana knjiga je vsakemu omikanemu Slovencu ogledalo bližnje minolosti in kažipot za bodočnost. Apihov spis „Statistika članov" „Matice Slovenske" **) izraža željo, naj bi ^^Matica^^ nadaljevala in izvršila knjigo „Slovanstvo". Ko se je ustanovilo ^^Izvestje^ je Apih pri- stopil med sotrudnike zgodovinskega lista, ter objavil v njem „K zgodovini novomeški v 18. veku" ') in „K obrtni politiki v 18. veku".**) Apihova posebnost je ta, da zgodovinska dejanja rad spravlja v dotiko z današnjimi razmerami; zarad tega so njegovi spisi splošno zanimljivi in se kaj radi čitajo.

Dr, Franc Kos iz Selc na Kranjskem (1853.), je služboval kot profesor v Gorici, v Kopru in sedaj zopet v Gorici na ženskem učiteljišču. V svojem obširnem spisu „Slovenci za Karola Velikega" *) podaje najpoprej zemljepisni pregled slovenske zemlje in pripoveduje,

  • ) Ltp. SI. Mat. 1885. — ^) Ltp. SI. Mat. 1892. Dostavi: K zgodovini novo-

meški v 8. veku, Iz v. II. K obrtni politiki v 18. veku, Izv. IV. — •) Ljub. Zv. 1887. - ') Izv. 1892. — ') Izv. 1891.

') Lj. Zv. 1882; dostavi iz SI. N. 1871, 75-79, spis „ Slovenci pod Ka- rolom Velikim in nasledniki iz njegovega rodu".


Zgodovina (zem^jepisje, narodopisje, potopisje). 169

kako so Slovenci slednjič podlegli Frankom. Spis se odlikuje po svoji točnosti. Ocenil je Staretovo y,ObČno zgodovino '^\ očital Fekonjevemu spisu „Razširjevanje kristijanstva" ^), da je osnovan na zastarelih virih, pohvalil Rutarjevo „Zgodovino Tolminskega".*) Jako ugodno vpliva na raz vitek slovenskega zgodovinopisja to dejstvo, da si je naš mlajši naraščaj nekako razdelil obširno zgo- dovinsko polje; s posebnim zanimanjem zasleduje Kos prvo d6bo naše zgodovine, ko so Slovenci zasedli svoje ozemlje, to doka- zujejo uže navedeni spisi in „Regesti k domači zgodovini" '*) ter „Iz domače zgodovine" **); v prvem je navedenih 76 važnih po- datkov iz 9. stoletja, drugi sega pa še dalje nazaj v dobo, ko so vzhodni Gotje gospodovali po deželah, kjer stanujejo sedaj Slovenci. Prvi uradnik kralja Teodorika je bil plemeniti Rimljan Magnus Aurelius Cassiodorus Senator, čigar uradna pisma so se pozneje natisnila z naslovom Variarum (epistularum) libri KIL V tej zbirki se nahajajo tudi pisma podrejenim uradnikom ob Soči, v Istri in v Posavju. Gotski vladarji so gledali na to, da se je pomoglo ljudstvu, če je bila v kakem kraju slaba letina. Radi slabe letine na Be- neškem se je Cassiodor obrnil na istrske ') provincijale, naj bi za določeno ceno poslali vina, olja in pšenice. V tem pismu Cassiodor slavi Istro radi rodovitnosti in blagostanja. Dotični list je vele- znamenit; zato bodi tukaj posnet: „Istra je zanj (Cassiodor je bival v Raveni) najbližja pokrajina, ležeča med zalivom Jonskega morja, polna oliv, okrašena z njivami in vina bogata, kjer zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo. Po vsej pravici se zove Istra polje ravensko, jedilna shramba kraljevega mesta (Ravene), razkošno in prijetno shajališče, katero ima kaj ugodno podnebno toplino, da se razprostira proti severu. Istra ima takorekoč nekoliko svojih Baj ^), ker se morje na raznih straneh zajeda v njeno zemljo. V takih krajih je polno gostilen z morsko juho; tudi je obilo rib. Tu je tudi več Avemov. Brez števila je morskih ribnikov, kjer se povsodi plodijo ostrige brez človeškega napora. Tu se ni treba truditi za živež in tudi ne skrbeti, kako bi si kdo prisvojil rečene dobrote. Vile (praetoria) se svetijo na dolgo in široko, in človeku

^ Kr. 1885. — ')Kr. 1886. Dostavi „Upor hrvatsko-slo venski pod Ljudevitom", Kr. 1882. — ■•) Kr. 1882. — *) Izv. 1894. — •) Iz v. 1895. — ') Cassiodori Variar. XII. 22. — ••) „Baiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola ter za časa rimskih cesarjev imenitno kopališče. Ne daleč od Baj je bil Avem z majhnim jezerom".

Vi


1 70 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


se ;2di, da so sestavljene iz biserov; zato so trdili predniki, da krasoti toliko palač imenovano pokrajino. Blizu brega je cela vrsta najlepših otokov, kateri donašajo priljubljeni dobiček, varu- jejo ladje pred nevarnostmi ter bogati poljedelca s svojo izredno rodovitnostjo. Istra popolnem okrepčuje dvorno stražo („comita- tenses cxcubias"), lepša italsko državo, preskrbuje višje osebe z razkošjem, nižje pa z živežem, in skoraj vse, kar se pridela v tej pokrajini, spravi se v kraljevo mesto (Ravena). Sedaj prepušča ta presrečna pokrajina radovoljno svojo zalogo." Iz tega se raz- vidi, kako zanimljivi so podatki o naši zemlji iz starih časov. Najvažnejše Kosovo samostalno delo je „Spomenica o tisočletnici Metodove smrti" 1885, ki jo je izdala j^Matica Slovenska^^ . V prvem delu navaja pisatelj vire, iz katerih je zajemal, v drugem riše življenje slovanskih blagovestnikov, v tretjem opisuje ozemlje slovensko v 9. stoletju. Vjemamo se s sodbo Rutarjevo, da bi moral stati tretji del pred drugim, in da bi bilo treba obšimiše opisati Moravsko. Dr. Kos bi bil mož za to, da nam Slovencem podd našo zgodovino. ^

Franc Orošen (1853.), iz Laškega trga na Štajerskem, učitelj zgodovine na pripravnici v Ljubljani, se je v dveh kore- nitih spisih bavil s prašanjem, s čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo mi'), in kako se je počelo in razvijalo pisanje.^) Postavljen na čelo ^^Slovenskega planinskega druStva^^^ katero je v kratkih letih spravil do lepega ugleda, se je vrlo zanimal za hribolastvo v Slovencih in je raziskaval njegov zgodovinski raz- vitek; uspehi teh trudov sta dva lepa sestavka „Prvi hribolazci na Triglavu v dCbi od 1778—1837" ter „ Vodnik turist in turi- stiški pisatelj" ^). Ves omikani svet se zanima za znanstveno poto- vanje pogumnega Angleža Stanleyga Henryja Moretina; zaslužno delo je torej izvršil Orožen, da je v poljudni obliki Slovencem razložil njegova potovanja. Ugleden in spreten šolnik v svoji stroki, zgodovini in zemljepisju, je za meščanske šole razložil zemljepis v treh stopnjah s slikami (1893 — 96); zemljepis za 1. stopnjo se je natisnil uže drugič, kar je lep dokaz za njega porabnost. Istotako se je uže dvakrat natisnila njegova „Metodika zemlje- pisnega poduka". Zvest podpornik ^^Slov, učiteljskega društva v LjubljanV^ je v proslavo petdesetletnice slavnega vladanja ce-

^) Lj. Zv. 1887. - ') Lj. Zv. 1888. — ») Plan. Vest.


Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 171


sarja Franca Jožefa izdal „Ustavoznanstvo", kije pa šele po 1895. 1. zagledalo beli dan. To delo je resultat njegovih sestavkov v „ Uči- teljskem Tovarišu' . Za slovenske šole prireja stenske zemljevide.

Ivan Vrhovnih (1854.), iz Ljubljane, sedaj župnik v Trno- vem, se prišteva najodličnejšim zgodovinarjem na Kranjskem in je delaven na polju cerkvene in slovstvene zgodovine. Pridružil se je Koblarju ter v drugem zvezku njegove ^Zgodovine fara" opisal Nakeljsko, Dupljansko in Goriško faro, spisal nekatere sestavke v V. letniku ^Jzvestij muzejshega društva'^, n. pr. „Gla- golica na Kranjskem, potem pa je temeljito naslikal delovanje dveh slovenskih pisateljev, namreč Janeza Debevca (Izv. V.), ki je bil vrl pomagač Japlju, Vodniku ') in Kopitarju in zapustil tudi nekaj rokopisov, ki se nahajajo v škofijskem arhivu in v ljub-

v

Ijanski semeniščni knjižnici. Življenjepis Janeza Ciglerja je pa izdal v posebni knjižici. Vrhovnikovi spisi se odlikujejo po teme- ljitosti in po poljudni obliki.

v

Anton Kohlar (1854.), iz Železnikov na Kranjskem, se je uže v dijaških letih posebno navdušil za zgodovino. Kot bogo- slovec je iz ruščine prelagal za razne časnike. Dr. Bleiweis mu je šestošolcu dal za ^^Novice^ prevesti sestavek „0 Matuševu v

v

Ljubljani". V ^^Vrtcu^^ je iz Nestora priobčil „Crticc iz ruske zgodovinii".-) Imenovan za knezoškofijskega kaplana je jel štu- <Jirati škofijski arhiv in nabirati tvarino za zgodovino župnij na Kranjskem; zato je bil s posebnim dekretom imenovan škofijskim arhivarjem in pozneje urednikom lista ^^Diocesanblatf^ v katerem je začel objavljati zgodovinske spise v slovenskem jeziku. Pozneje je prišel za kaplana v Mengeš, a 1889. 1. za kurata v prisilno delavnico. Sedaj je postal še arhivar v muzeju in tajnik ^Musej- ^kemu društvu'-. Po njegovem predlogu je društvo začelo izdajati tudi slovenske spise; v resnici je tudi ves prvi letnik ^Izvestij^ njegovo delo. V tem letniku je začel objavljati „Drob- tinice iz furlanskih arhivov", ki so se nadaljevale v nastopnih letnikih; pisatelj trdi v uvodu, da se v italijanskih arhivih nahaja mnogo listin, važnih za zgodovino slovenskega naroda, posebno v cerkvenem obziru. Pri drugem spisu: „0 človeški kugi na Kranjskem" mu je bil v pomoč in v vzpodbujo spis o jednaki


  • ) Dostavi: »Nekaj Vodnikove ostaline**, Izv. V.

^ „Vrtec** 1879. 1.


1 72 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


v

tvarini za Spodnje Štajersko; pisatelj vzklikne v uvodu: „Lahko se reče, da je kužna kosa po Slovenskem spravila več Ijudij pod zemljo, nego turški meč". Najvažnejši spis v I. letniku pa je „Loško gpspodstvo frižinskih škofov" na podlagi urbarija, ki ga je 1 291. 1. dal napraviti škof Emihon; natisnil ga je štajerski deželni arhivar L pl. Zahn v knjigi „Codex diplomaticus Austriacus-Fri- singcnsis". Brižinskientina. ') Angleških razmer se je vedno rad spominjal in v humorističnem smislu v „Zbrf" 1. 1872. izpovedal „Na Angleško

v

se grem ženit". Leta 1871. je potoval po Nemškem, Švicarskem in Angleškem, naslikal*) Hamburg, švicarsko svobodo, Reno, Brighton, angleške čitalnice, društva za razširjanje omike, ki so razdeljena v sekcije; osobito se tam skrbi za predavanja. Po Ogerskem potujoč se je oglasil ,,Crčkarus redivivus" ^) o narodnem blagostanju. Na Angleškem se je seznanil z Rusi, ki so se trudili Angleže pridobiti za ruske težnje; med temi se odlikuje Olga Kirčjeva -); pisal je Turner v ,,Slov. Narod-" 1880, 80—81 o raz-


»•) Nov. 1872. - ") Nov. 1880. - »') Nov. 1879. - ^•) Nov. 1878. - ^) Nov. 1878. — «») SI. Nar. 1888, 108. — ") SI. 1877, 192.

») Slov. 1869, 1-28. — ') Si. Nar. 1871, 61, 63, 75, 18-82, 94, 115. — »)S1. Nar. 1871, 66-69.

  • ) Na prošnjo Turnerjevo je pisatelj te knjige v „Slov. Narodu 1. 1881.

iz angleške knjige Olge Kirejeve prevel obšinii del o reformah A.le.^^-asv^T-a.^..


180 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


merah Anglije in Rusije v letih 1876 — 1880. Osobito zanimljivo je bilo njegovo potovanje do najskrajnejših severnih krajev v Evropi, kamor je spremljal svoja plemenitaška ogerska gojenca; to je mično popisal v ^^Slovenskem Narodu^ ^) Videl je mesta Tromso in Drontheim in vrnil se črez Angleško domov. Tamošnje ljudi hvali kot marljive, snažne in pobožne. Pot je ubral čez Slovaško, kjer je obiskal kopelj Homone; potem je potoval čez Prago, Draždane, Berolin, ki mu ni ugajal, čez Stockholm in Kristianijo; proletarijat se tu ne nahaja niti v mestih niti na kmetih, nego blagostanje je bolj enakomerno razdeljeno. Slovenci so z velikim veseljem čitali te potopise, ki so jih povedli v dosedaj neznane severne kraje.'*) Pred tem daljnim potovanjem je Turner poslal ^^Novicam^^ 1880. 1. osem pisem iz Ogerske, v katerih popisuje Ogersko s posebnim ozirom na narodno-gospo- darske razmere, nadaljeval je ta pisma še v 1881. 1. Goreč slo- venski rodoljub je Turner Slovake še posebej opisal v „iVbr/VaA" 1880. 1. v sestavku ,,Izpod Karpatov". Ker je videl mnogo sveta, daje mlademu prijatelju svete, kako se mu je vesti v življenju, da bo dobro izhajal.**) Temeljito znanje tujih razmer, pridobljeno na ta način, da jih je gledal na svoje oči, privedlo ga je na to, da je tuje državne razmere primerjal domačim, in tudi za Avstrijo zahteval ustavo, urejeno po angleškem uzorcu.) Povest „Tri gra- cije" **) podajajo nam pristno, dasi ne vabljivo sliko iz visokih ogerskih družbinskih krogov.

Josip Nolli (Ahasverus IL). Kot izborno izurjen operni pevec in prijatelj dramatike je bil koj s početka krepka podpora ^^Dramatičnemu društvu^^ in je napisal „Besede naši mladini *), nagovarjajoč jo, naj se pobrine za to velevažno društvo; naznanjal je h krati, da odbor omenjenega društva njegovo knjižico ,,Pri- ročna knjiga za gledališčine diletante" razdeljuje med ude. Ocenil je prvo produkcijo domačega orhestra, ki je prednašal Spohrov kvartet v C-dur^); naglašal veliki pomen in izredno važnost Kuhačeve zbirke"*) ,,Južnoslovjenskih narodnih popievaka; izrazil je svoje mnenje, da je videti vpliv nemških čveterovrstičnih


■•) vSl. Nar. 1881, 146 seqq. — *) Dr. Ahasverus, Popotne opazke, Kr. 18S1. — •) ^V Svet-, Lj. Zv. l?rS8. — ') Slov. 18()7, IG do 17. - ") Lj. Zv. 1888; do- stavi: „0 ti zakajeni svet'-, Lj. Z v. 1886.

') SI. N. 1870. — ') vSl. N. 1875, 110. — ') SL N. 1878, 66.


Zgodovina (zemljepisje, narodopi^e, potopi^ie). 181

kitic Dočim je naš Ahasverus I. potoval, da si ogleda svet, ga je Šel Ahasverus II. razveseljevat in povečat slavo slovenskega imena v tujini. Napotil se je 1879. leta na Italijansko in nastopil dn6 10. julija v milanskem gledišču La Scala v operi Trovatore, nastop- nega meseca je pel v Livomu; kakor Milan, tako opisuje tudi to mesto vpletši zgodovinske spomine osobito o „Genua la superba". (Listi iz tujine)*) Nastopnega leta udari čez Pontebo v Benetke, v Ferraro, Verono, Milan in Bologno.^) („Listi iz Italije"). Lepa Italija, domovina umetnega petja in učilnica slikarjev ga izvabi tudi 1881. 1. iz Ljubljane, da jo krene čez Trst na južno stran. V Listih iz tujine") obžaluje, čeŠ da v Trstu besni domači prepir. Ob hudi burji je odplul v Benetke in Milan in povdarjal v nadaljevanih Listih iz tujine') zlasti zgodovinsko važnost Monze. Iz Genove je odrinil v Marseille in Barcelono, ki je do- movina Giordana Bobolija in drugih slavnih mož. Naprošen v Odeso, jo je krenil s Španskega na Rusko; na tej dolgi poti se je mudil na Reki, v Zagrebu; povsod je prč našel preveč nemščine. Pred Belgradom je bil dnč 19. februarja 1881; vrivali so se mu zgodovinski spomini o slavnem uporu jugoslovanskih plemen proti Turkom. Stopil je s hrabrim Srbom Savo Alešičem v Uskoder v Mali Aziji. — 1884. 1, ga nahajamo zopet na Italijanskem. ,,Listi iz tujine" poročajo o njegovih potovanjih v Sicilijo; Cataneo pri- merja Carigradu. — Slovenskemu gledališču je Nolli sedaj brez dvoma najstarejši igralec in kot režiser opere ter kol stalni do- mačin delujoč v prvi vrsti iz navdušenja za domačo opero glavni steber, s svojim še vedno svežim glasom pa vsemu občinstvu priljubljen. Priredil je mnogo gledališčnih iger; glej „Bibliografijo dramatike-*. Nolli je porojen v Ljubljani 1841. I.

Vatroslav Hols (Ahasver III.), recte Olc (Lovro Anželov, Vilko Drvanjski, Prostoslav Kretanov, Skok), je bil porojen 1844. 1, pri Sv. Trojici v ,,Slovenskih Goricah", je šel po dokončanih prostonarodnih šolah v Maribor in tam poiskal mojstra cerkve- nega restavratorja in zlatarja, kjer je dovršil nauke v štirih letih. L. 1864. je prišel na Vrazov dom in ljubezni poln začel zlagati pesni. Dan 17. marca 1865. postavila ga je usoda k vojakom. Povabljen pa je bil hkrati naslikati Vrazovega brata. Srečno do-

') SI. Nar. 1879, 19 id. - ) SI. Nar. 18»), M-170. - *) SI. Kar. 1881, 224. - ') SI. Nar. 1881, 2ib.


|,s;» Zj^odovina slov. slovstva. IV. del.


\ I Aivfti sliko in ugodno preži vevši nekaj dnij odrinil je čez Ljubljano, in Trst v Pulj in se vdeležil bitke pri Visu. Nato je šel zopet na morje na fregati ,,Donavi" proti Kitaju. Priporočen po Dav. Trste- iijnku dobil je službo pri ,,5/or. Narodu"^ 1872. 1., potem služil na innriborskem magistratu kot pomožni uradnik do 1878. L, ko je vstopil pri banki „Slaviji". Da ni moral iti v vojake, bi bil šel v lieč na slikarsko akademijo. V vezani in nevezani besedi dal je rojakom pogledati v svojo duševno delavnico; njegova pesen ,,Slovcnskim umetnikom" *), ki je izraz njegovega svojstva, se začenja tako-le:

življenja posvetite božji dar, Sinovi slave, službi umetnije, Umetnosti postavite oltar Na svetih tleh slovenske domačije.

„Iz zapisnikov slovenskega umetnika" *) se razvidi, kako se

ju vila pot njegove omike:

Tam prikaže se mi deva mila, Ljubeznivo se mi nasmchlja, In prijazno kot nebeška vila Nežno svojo roko mi poda.')

Kar je doživel v divnih ljutomerskih goricah, izraža v nežnih pesmicah *~^). Kakor Vraz opeva Vatroslav Holz klasično panonsko zemljo v „Glasu iz Slovenskih Goric" **); tudi je zložil slavospev Slomšku. Njegova služba pri banki „Slaviji" ga je gonila „Križem domovine". Krenil je iz Ljubljane skozi Celje na Ptuj, da je opisal „Staro Celje" in ,,Ptujski grad" ') in naslikal Haložane. V vseh teh spisih navajal je precejšnje število verzov iz nemških pesnikov. Drugokrat je pot ubral v Vipavsko dolino, v Ajdovščino, Rifenberg **), Gorico®) na Sv. Goro.*") Ker mu je Spectabilis očital nemške citate, jih je v omenjenih potopisih izpustil. Istega leta je krenil Ahasverus III. na Dolenjsko stran, bil na domu Jurči- čevem, pri slovenskem graščaku Rudežu, šel čez Samobor, Zagreb v Karlovec, obiskal Mandelčev grob.*^) Domov se povrnivši upotil se je v Idrijo'^), omenil vrhniške izvore Ljubljanice in obiskal slikarja S. Ogrina. Ogledal si je tudi v tužni Istri*') Hrušico,

») Zr. 1874. — ') Zr. 1875. ~ ') Zr. 1875. - ") Zr. 1872. - *) Zr. 1872.

— •) Kr. 1881. - ') SI. Nar. 1881, 25, 93, 139; (Po Ptuju gori in doli).

- *) SI. Nar. 1881, 180, 216, 281. - ) SI. Nar. 1882, 25-28. — '*») 81. Nar. 1882, 57, 83. - ^») SI. Nar. 1883, 108, 123, 186, 178, 184, 258; v Metliki se je sešel z Ivanom Navratilom, SI. Nar. 1883, 270. — »') vSlov. Nar. 1884, 172, 198. — ") SI. Nar. 1884, 239.


Zdodovina (zemljepisje, narodopivSje, potopisje). 183

Buzet, Matavun, bil pri pisatelju Volčiču in podal njegov živ- ljenjepis. Ozrl se je potem na triletno potovanje „Križem do- movine."**) ^Potopisne arabeske"^*') opisujejo Budapešto, Bečkerek, Zemun, Beligrad in Novi Sad. V Iloku je palača Ode- scalhi s krasno knjižnico. V Mitrovici je videl plesati narodno „Kolo", v Rumi vršiti se poroko. „Golubince" in „Martince" je opisal na enak način kakor Erjavec gostbe v Mazinu. Nazaj grede je videl Zader z mnogimi spomeniki iz beneške d6be, Poreč, Pičan, Lindar in Pazin.'*) „S p r e h o d i po domovini"") so ga povedli ob kvamerskem zalivu pod sivi Sisol; popotnik podaje življenjepis Kumičičev. — V „Liburniji" so prS vsa poslopja okrašena z mnogimi slikami. Naši omehkuženi Poljanci bi videli, kako težko si tam kmet pridela svoj pičli kruh. Naravno je, da se je Holz močno zanimal za naše slikarje; opisal je delo-

v

vanje Jurija Subica "*) kot cerkvenega slikarja, ki je z mojstrsko roko šentjakobsko cerkev v Ljubljani ozaljšal s štirimi slikami. Preje **) ga je narisal kot umetnika sploh in razložil njegovi sliki ^Umetnost in zgodovina"^®) „Prirodopisje in starinstvo" ^') v deželnem muzeju v Ljubljani. Jako zanimljivo je načrtal duševni

v

razvitek Janeza Subica '^) in umetniško važnost slikarske rodbine Subicev sploh. Spretno je ocenjal vrednost posameznih slik,

v

n.pr. Jurija Subica „Marijno obiskovanje" v velikem oltarju na Rožniku in Antona Chitussija sliko „Pogled na Prago".*) Malo- kateri Slovenec pozna toliko omikanih rojakov, kakor on, zatorej so zanimljivi njegovi „Spomini", v katerih opisuje 31 umrlih slovenskih odličnjakov na tako plastičen način, da jih vidimo kar žive pred seboj, opisovanje pa se omejuje bolj na njihovo kretanje v družbi. — Holz je jedini pisatelj v Slovencih, ki se peča z umetniškimi vprašanji slikarstva.


    • ) SI. Nar. 1885, 23-25. — ") SI. Nar. 1885, 99; dostavi: O grških duhov-

nikih v Slavoniji SI. Nar. 1886, 98. — »•) SI. Nar. 1887. — ) SI. Nar. 1888. — *•) Slov. 1886. — ") Ibid. - ") Ibid. - ) Ibid. — '») Ibid.; po njegovi smrti mu je (Juriju Šubicu) napisal nekrolog v Ljublj. Zvon 1889. — '-'*) Lj. Zv. 1889.


IS4 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


11.

Jezikoslovje.

Uvod.

Ker se je vsaj načelno priznala jednakopravnost vseh v Av- striji živečih narodov, je slovenščina tudi v šolah zadobila nekaj več veljave; nastala je torej potreba, skrbeti za dotične knjige, ki so pa nanašajo v večini na pouk slovenščine in ne na vse predmete srednješolskega pouka; za klasično jezikoslovje je poskrbljeno v toliko, kar je potrebno za nižje razrede. Radi tega se v oddelku ^Jezikoslovje" govori najpoprej o pisateljih šolskih knjig; njim se pridružijo pisatelji, ki so slovenski jezik raziskavah v znan-

v

stvenem obziru; tu omenjamo pred vsemi p. Skrabca, dr. Oblaka^ dr. wStreklja in dr. Murka, ki stojč v svojih strokah na taki visočini, da so nam Slovencem na čast. Razdelili so si ob- širno stroko slavistike, Štrekelj in Skrabec se ozirata bolj na oblikovno stran. Oblak na zgodovinski razvitek jezika in Murko

v

na slovstveno stroko; Štrekelj izdaja v vzorni uredbi slovenske narodne pesni. Izvestja naših gimnazij donašajo tu pa tam samo- spise o jeziku starejših pisateljev. Nazadnje se v tem odstavku navajajo pisatelji, ki so svojo pozornost večinoma obračali na slovstveno stroko; med temi zavzema najodličnejše mesto Fran- čišek Leveč. V poprejšnjih letih je na tem polju uspešno deloval

v

dr. Paj ek, ki se je bavil osobito s slovenskimi pisatelji na Šta- jerskem; žal, da ga drugi posli odvajajo od tega dela. Njegov tovariš na Štajerskem Andrej F e k o n j a je opetovano preiskaval n popisal ilirsko d6bo in se najrajši pečal s Stankom Vrazom. Pokojni Jereb, velik ljubitelj slovenskega slovstva, je vselej navedel nove podatke o pisateljih, katerih delovanje je narisal živo in temeljito; Lovro Ž v a b je z velikim trudom in nemalimi žrtvami iskal doslej nepoznanih starih knjig in jih zanimljivo opisal. Mlada odlična moč na tem polju je Josip Benkovič,. špiritual v ljubljanskem Alojzijevišču; njega odlikujeta temeljitost in živahno opisovanje. Franjo C e 1 e s t i n je z vseslovanskega stališča sodil naše duševno gibanje in dajal dobre svete.


Jezikoslovje. 185


a) Šolniki.

Valentin Kermavner (1835) iz Brezovice na Kranjskem, 1859. — 1869.1. profesor v Čmovicah, do 1873.1. v Celju, in do 1890. 1. v Ljubljani; odlikovan z Najvišjim priznanjem živi v po- koju v Gradcu. Podpiral je ,,5/or. Narod^ z raznimi spisi o šolstvu in odgoji '), n. pr. o vzgoji mladine, o nalogi naših gim- nazij, na katerih se je treba ozirati na materin jezik, domače slovstvo in zgodovino*), o Leibnitzu v Rusiji*), ki je izdelal na- črte za vladne kolegije in akademijo znanosti, o narodnostnih razmerah na Erdeljskem *), o pesništvu sploh.*) — On je priznan strokovnjak v grškem jeziku, iz katerega je spretno prevel tretji ") in deveti') spev Odiseje in Platonovega Evtifrona.") Udeležil se je izdelovanja „Latinsko - slovenskega slovarja" (po J. H. Rožku) priredivši črke A, B, C in izdal tri jako vestno izdelane šolske knjige, „Vadbe" za 3. in 4. razred in „Slovnico" za latinski jezik. Te knjige so spisane z nenavadno natančnostjo in samostalnostjo nasproti nemškim učilom jednake vrste.

Josip Šuman (1836) od sv. Ane v Slovenskih Goricah, od 1860. 1. profesor na mariborski, potem na akademični gimnaziji na Dunaju. L. 1884. je prišel za ravnatelja na višjo gimnazijo v Ljub- ljani, 1890. 1. postal deželni šolski nadzornik. — Sodeloval je v .,Novicah'^ in v Geršakovi j^Čitalnici", v čije četrtem zvezku se nahaja sestavek njegov „Ravnopravnost in robstvo". Ko se je 1868. 1. v Mariboru ustanovil ^^Slovenski Narod^, ga je podpiral s spisi, ki se pečajo s Slovanstvom, n. pr. „Obrazi Slovanstva" '), ^Sosedi Slovanstva"*); v tem zmislu je opisana „Starost slovan- stva v Evropi" '), kateri spis je pa Krek v ^^Kresu^^ vendar sodil preostro. Svoje predavanje v mariborski čitalnici 6 ŠafaHkovem življenju in slovstvenem delovanju je objavil v Pajkovi „Z(9ri".*) Študije o stari dobi Slovanstva so ga dovele do primerjalnega in splošnega jezikoslovja; dotične nazore novejše šole je Slovencem

v

pojasnil v spisih „Cloveški jezik in njegov razvitek", „Jeziko-

») SI. Nar. 1875, 236, 238. — ") SI. Nar. 1875, 231. — ») SI. Nar. 1875, 275; Leibnitz o pedagogiki, SI. Nar. 1875, 229. - ^) SI. Nar. 1875, 203-204.

- *) Kr. 1882, 37, 97. - •) Zr. 1876, 81-233. — ') Prog. gim. celjske 1878.

- •) Zr. 1872.

») SI. Nar. 1870, 46. — '") SI. Nar. 1870, 50. - ») Ltp. SI. Mat. 1881.

- ^) Zr. 1877.

Vi


^ ^^^ . Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


slovstvo^' ^), „Mlajše omehčanje".'*) Večje delo, dasi ne samostalno, je -Slovenska slovnica po Miklošiču". To ni pre- prosti mozeg iz Miklošičeve slovnice, temveč pisatelj je hodil ko- likor moči samostalna pota, samo preveč je privzel iz primerjal- nega jezikoslovja in premalo je zajemal iz slovenskih narečij. Spisal je tudi slovensko slovnico za srednje šole. Slovnica kaže lep napredek v slovničarski stroki, pa je neprimerna za praktično rabo, za katero je namenjena. V nemškem jeziku je opisal Slo- vence. Splošni uvod je predolg, zgodovina Slovencev (od Fašinga) je preuborna, precej kratek je oddelek „Navade in šege", slovstvo pa je opisano dobro. — Za razvitek narodnega življenja v Mari- boru za časa svojega večletnega bivanja je imel Šuman kot odbornik in tajnik tamošnje čitalnice mnogo zaslug.

Maks PleterSnik (1840) iz Pisec na Štajerskem, suplent v Mariboru in Celju 1863—1865, pravi učitelj v Gorici 1866—1867; profesor v Trstu do 1871, odslej v Ljubljani na veliki gimnaziji, je pisal v ,,5/or. Narodi- pod črto in nad njo, n. pr. „Naša prihod- nost" '); priljubljena tvarina so mu bile slike iz grškega in rim- skega življenja, n. pr. „Periklej"^); ,5Prvi dnevi drugega triumvi- rata"^) (lepo osnovana in razpredeljena povest), „ Antigona" *); izdelal je za Rožkov „Latinsko-slovenski slovar" črke C, D, M. Pri- merjanje klasičnega jezikoslovja se slovanskim ga je priv&ilo do tega, da je razpravljal o prispodobah v Homeru in v srbskih na- rodnih pesnih.*^) Zapustivši stare jezike se peča odslej zgolj s6 slovanskimi stvarmi, n. pr. „Slovo o polku Igorjevem" *), ^Vodnik učitelj ljubljanske gimnazije".') Sodeloval je v Geršakovi „^i/a/- nfci" *), v Matičnem ^^Slovanstvu'^ v Jurciievi ^^Slovenski knjiž- nici^ (Bret-Hartove Kalifornske povesti), urejal nekaj let ^Letopis Slov, Matice^'; Pleteršnik je mnogoletni odbornik raznih sloven- skih društev v Ljubljani. Največje zasluge za Slovence pa si je pridobil s svojim „Slovensko- nemškim slovarjem", ki ga je stal


  • ) Ibid. - •) Kr. 1883.

») SI. Nar. 1869, 25. — ^) Stritarjev Zvon III. - ») Stritarjev Zvon VI.; dostavi „Odgoja pri klasičnih narodih, posebno v Grkih." — '•) SI. Nar. 1875, 270-271. — -) Zr. 1873. - •) Prog. celjske gim. 1865. - ')Prog. gim. Ijublj. 1876. — *) „Najstarcjša doba slovenske zgodovine." — Dostavi : „Kr}'lov", vSl. Glas. 1868; „Gledališče v starih Atenah", Ltp. Alat. SI. — ; „0 sužnosti", SI. Nar. 1877; „SlovenšCina na ljubljanskem liccju", Prog. Ijublj. gimn. 1887.


Jezikoslovje. 187

deset let napornega truda. Večina pripravljenega gradiva je bila nabrana nekritično; on pa jo je v soglasje spravil s stanjem seda- njega znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika; hodil je zlato srednjo pot in se odvrnil od pretiranega Levstikovega purizma ter se naslonil bolj na rezultate Skrabčevih raziskovanj in se na takov način približal narodni govorici. Pri vsaki besedi je na- tanko določen naglas; vsled tega je slovar neizmerne cene za ortoepijo našega jezika. Tako nam je Pleteršnik s svojim slovarjem podal dragoceno knjigo, ki bi vsem našim pisateljem morala biti pravi kažipot. V najnovejšem času pa je nastal upor proti neka- terim oblikam n. pr. bravec nam. bralec.

Franjo Mam'^) (1846) iz Štange na Kranjskem, se je kla- sične in slovanske fiJoIogije učil v Pragi in v Gradcu in potem postal gimnazijski učitelj v Zagrebu, kjer služi še sedaj. V začetku slovstvenega delovanja je pesnikova), zložil ravnatelju ljubljanske gimnazije, J. Nečasku, odhajajočemu v Prago, pesen v slovo; isto- tako Jurju Grabnarju.') Sodeloval je v ^Slovenski Vili'- (kole- darju slovenske gimnazijske mladine) v vezani in nevezani besedi; poleg novele „Moč ljubezni" se tam od njega nahaja nekaj pesmic, v katerih se izražuje nekako nasprotstvo: dočim se mu duh bavi z „Rosnimi cvetlicami", izreka tudi uže „Poslednjo željo". Za ^.Liro Sionsko^, ki jo je 1866. 1. ustanovil Fr. Gerbič, je zložil mnogo lepih cerkvenih pesmic, katere je uglasbil Fr. Gerbič. K njegovim leposlovnim proizvodom prištevamo tudi nekatere gledališčne igre, ki so se predstavljale ali v Alojzij evišču, n. pr. „Nikolaj Zrinjski" po Kemerju in „Skriti biser" po Wisemanu, ali pa v gledališču. Anton Janežič je takoj spoznal zmožnosti mladega pisatelja in ga sprejel v svoj krog ; Mam mu je obdelaval večinoma prirodo- slpvno tvarino; razlagal je na poljuden način, kako nastaja toča, grom *), kako se pridobiva hrana *), opisat je mravljinske vojske *), živalsko zimsko spanje % življenje v gozdu '), življenje pod vodo'); nekateri teh sestavkov so prevedeni iz češčine. — Zapustivši to stroko je jel spisovati učila, slovnice Slovencem naj- bližjih slovanskih jezikov. Prve napotke mu je dajal brat Josip

•) Jos. Mara Je/. XXX.

') Dan. 1863; pristavi „Vencc na grob preč. g. Bonaia", Dan. lS(i4. — ') Slov. VeC. 1865 in 1866. — •) Kol. i(oh. 1867. — ■") Slov. Glas. 1807. — ') Cvetnik 1867. — *) Ibid. — ') Ibid.


1 83 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Marn. Slovnici za češki in hrvatski jezik sta izdelani po jednakem načelu. Po nalogu deželne vlade v Zagrebu je Mam spisal nemško slovnico za hrvatske srednje šole, sestavil nemške čitanke za vse gimnazijske razrede in za dekliške šole, latinsko čitanko za tretji gimnazijski razred, ^Pregled grške in rimske literature" z dodatkom iz starinoslovja ter slovar k Homerju; tudi izvestja zagrebške gimnazije so objavila nekaj znanstvenih spisov iz Mamovega pe- resa. Kakor Valjavec, tako je tudi Mam Slovencem na čast med brati Hrvati.

Franc IViesthaler (1849) iz Celja na Štajerskem, profesor na gimnaziji ljubljanski 1874 — 1885. L, ravnatelj nižje gimnazije v Kranju do 1888. leta, višji gimnaziji v Ljubljani prideljen do 1890. L, odslej ravnatelj nižji gimnaziji v Ljubljani. Iz početka svojega pisateljevanja je Slovence seznanjal s socijalnimi in literarnimi razmerami Rimljanov, n. pr. „0 propadu nravnosti za rimskih cesarjev" *) in „0 literarnih razmerah za rimskega ce- sarja Avgusta" ^), povdarjaje, da je s smrtjo Avgustovo propadala tudi literatura, da se je govorništvo sprevrglo v golo deklamacijo^ — Na obširniše polje se je spustil s spisom: „Kako so stari na- rodi mrtve pokopavali" *); pričenši v Indih in končavši v Slovanih omenja pri zadnjih, da so stari Slovani mrtvece ali sežigali na grmadi ali pokopavali v gomile; sežigali so jih običajno stari Po- Ijaki, Cehi, polabski Srbi in Rusi; o teh so poročila najobšimiša. Obširni in temeljito pisani članek „Volkodlak in vampir" s po- sebnim ozirom na slovansko bajeslovje*) je privfil pisatelja v slovansko vedo; tudi tu je pričel raziskavanje pri klasičnih na- rodih, navel mnogo slovenskih prič o volkodlaku, naglašujč, da so Slovani jedini narod, ki je božjo čast izkazoval vampirjem. — Odslej nahajamo pisatelja zgolj na slovstvenem polju. Jasen in pre- gleden je spis „Dr. Jakob Zupan ^), ob stoletnici njegovega rojstva." V tem spisu je Zupanova veljava prvikrat označena dostojno, ker je pisatelj porabil mnogo doslej neznanih podatkov. — Toplo je priporočal Pajkovega „Leopolda Volkmerja" ®), naznačil nedostat- nosti Lebanove knjige „Slovstvena zgodovina".^) Znani so njegovi

  • ) Lj. Zv. 1883. — ') SI. Nar. 1875, 292-294; primeri „Tri dni v starem

Rimu« (Predavanje v čitalnici Ijublj.), SI. Nar. 1876, 84. — «) Kr. 1883. — ^) Lj. Z v. 1883; pristavi „ Slovenske protestante vske pesmi", Lj. Zv. 1884. — ') Lj. Zv. 1885; pristavi „Slo venska elegija iz preteklega stoletja" (Paskal in Skrbinc). — •) Lj. Zv. 1882. — ') Lj. Zv. 1886.


Jezikoslovje. 189


nazori o Mamovem „Jezičniku" '*), morda je gledč oblike, ocene in odgovora padla tu pa tam kaka preostra beseda. — Dovršen po obliki in vsebini je Wiesthalerjev „Slavnostni govor ob od- kritju Vodnikovega spomenika" v Ljubljani dne 30. junija 1889.") Najvažnejše njegovo delo pa so Vodnikovi prozaični spisi, ki jih je ob tej priliki izdal vsled naročila ^^Slovenske Matice^'. V uvodu je opisal Vodnikovo življenje in pisateljevanje, potem izdal zna- čilne odlomke iz „Velike pratike", iz „Ljubljanskih Novic", iz ^Kuharskih bukev", iz knjig „Početki gramatike", „Keršanski nauk", „Babištvo"; dodal je iz rokopisne ostaline Vodnikove pre- vode iz grščine in latinščine, pa jeden govor (Homilia in Evan- gelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten). Po tej knjigi še-le se more Vodnik prav oceniti ko prozaist: Wiesthalerju gre zasluga, da zdaj poznamo vsega Vodnika. Za Rožkov „Latinsko-slovenski slovar" je izdelal črke N — Q in priredil za pouk v latinščini tudi primerne „ Vadbe". Mnogoletni odbornik ^^Slovenske Matice'^ si je pridobil za ta zavod lepih zaslug.

Dr. Jakob Sket, por. 1852. 1. na Sladki Gori na Štajerskem, od 1878. 1. profesor na celovški gimnaziji, se trudi na Koroškem nadomeščati AnJtona Janežiča. Priredil je na novo čitanke za vse razrede srednjih šol. V čitankah za prvi in drugi razred se nahaja preveč gradiva (posebno pesniškega) iz starejše in manj veljavne tvarine, v tretji in četrti se dovolj ozira tudi na najboljše mlajše pesnike. Druga izdaja „Citanke za peti in šesti razred" je v slov- niški obliki napredovala, pa ne dovolj; „Slovstvena čitanka" za sedmi in osmi razred ima iz protestantovske in katoliške d6be preveč, iz najnovejše dobe od Stritarja naprej premalo tvarine, tako v vezani, kakor v nevezani besedi. „Staroslovenska čitanka" obsega vse, kar je treba vedeti Slovencu, ko zapusti gimnazijo. S temi knjigami je Sket zelo olajšal pouk slovenščine na srednjih šolah. — Izdal je na novo Janežičevi slovnici v nemškem in slovenskem jeziku. Obširno je v slovenskem jeziku pisano slovnico ocenjeval Josip Lendovšek (Ljublj. Zv. 1889); odgovoril je Sket (Ljublj. Zv. 1890) pobijaje očitke. Vse pripomnje Lendovškove ne veljajo, pa vendar bi si želeli, da se je v slovnici bolj oziralo na razna narečja in na bolj slovanski zlog; besedni red v dikciji


•) Lj. Zvon 1886, 1888. — •) Lj. Zvon 1889; govor so ponatisnili skorej vsi slovenski listi.


190 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

diši preveč po nemškem zlogu; to si razlagamo s tem, da Sket živi in deluje že dvajset let v nemškem mestu. — Sketove izdaje Janežičevih slovnic, spisanih v nemškem jeziku, so bile poprej v prvotni obliki in so še sedaj za prvence mnogo pretežke, v jednem oddelku se rabi premnogo neznanih besed. — Druga stran njegovega truda so poljudni spisi, n. pr. „Einspieler Andrej" (Kres 1882), „Črtice iz Dav. Trstenjakovega življenja" (Kol. Moh. 1890), „Pravne razmere med sosedi" (Več. Moh. 1883) ; urejal je me- sečnik jjAr^^" (1880 — 1886), v katerem je objavil dve obširni povesti „Milko Vogrin" in „Žrtva ljubosumnosti". Lepa povest „Miklova Zala" (Več. Moh. 1884) se vrši v časih turških bojev.

Josip Lendovšek (1854 — 1896), porojen v Cestah pri Ro- gatcu, je pohajal srednje šole v Celju in Mariboru, klasične in slovanske filologije se je učil v Gradcu. Podpiral ga je njegov brat Miha Lendovšek, župnik v Makolah, slovenski pisatelj in poslanec v štajerskem deželnem zboru. Služil je Josip v Beljaku od 1885. leta na realni gimnaziji. Izdal je 1890. 1. slovensko slov- nico za Nemce; na prvih (1 — 43) straneh ima berilo v vezani in nevezani besedi, potem je slovar, nato slovnica do 186. strani, na zadnje slovensko-nemški slovar. Knjiga je spisana po navodilih, ki jih daje ministerska naredba od 9. maja 1887. 1. o pouku slo- venščine na državnih gimnazijah v Celovcu in Beljaku. Za do- polnilo je v rokopisu zapustil slovenski slovar. Ocenil je Sketova slovensko slovnico v ^.Ljuhlj. Zvonu^^ 1889. 1. Za raz vitek slo- venske narodnosti na Koroškem si je pridobil mnogo zaslug s tem^ da je zbiral v svoji gostoljubni hiši rodoljubne veljake slovenske in jim dajal svete. Imel je radi tega mnogo težav v službenem obziru, ki so se pa večinoma povoljno rešile zanj.




Pisatelji slovarjev in slovnic, ki niso navedeni tukaj, se na- vajajo zadej v bibliografiji.

bj Slovenski in klasični jezikoslovci.

P. Stanislav Škrabec^) (1844) iz Ribnice na Kranjskem, je vstopil v frančiškanski samostan (1863) in se na graškem vse- učilišču učil klasičnega in slovanskega jezikoslovja; bil je jedno

  • ) m. p. Lj. Zv. 1894.


Jezikoslovje. 191


leto suplent na novomeški gimnaziji, prišel za lektorja v samostan na Kostanjevici pri Gorici, kjer živi še sedaj. Takoj iz početka si je za svoje preiskovanje izbral slovensko glaso- in oblikoslovje, in o tem predmetu spisal sestavek „0 glasu in naglasu našega književnega jezika", 1870, v programu omenjene srednje šole. Na ovitkih cerkvenega lista ^^Cvetje z vrtov sv, Frančiška^^ objavlja uže mnogo let važne razprave o zgodovinski slovnici slovenskega jezika, n. pr. 1888. L o času, o zloženi sklanji, kjer se upira dr. Oblakovim nazorom, da bi oblike iga in imu bile nastale na novo po zaimenski sklanji. Najvažnejši spis njegov se nahaja v Jagicevem „Archiv f. slav. Phil. XIV."*), v katerem najpoprej opravičuje svoj način, kako on pismeno izražuje slovenske glase in potem razlaga svoje nazore o oblikah zaimenske sklanje, o ogersko- slovenski končnici ke za imenovalnik moških samostalnikov in o etimologiji zaimena kaj. Uže poprej je bil Valjavec (Arch. Itir slav. Phil. V.) opozoril na Skrabčeve razprave o naglasu velevnika v slovenščini, o razlagi besede „nobeden", o hijatu v slovenski poeziji, i. dr. Živo se zanima za vprašanja, katera je bil izprožil M. Lamurski sč svojimi nazori o do vršnih in nedo vršnih glagolih. (Glej Lamurski.)

v

Anton Raič (1845 — 1888) od Male Nedelje na Štajerskem, je služboval kot realčni profesor v Ljubljani od 1872. do 1888. 1., ko gaje smrt dohitela v občni bolnici v Pragi. Začel je v Pajkovi ^Zorf" pisateljevati z naslovom »Stanovski", priobčil je zgodovinsko štu- dijo „Kmcčka vojska na Ogerskem".') V zadnjih letih se je s posebnim veseljem pečal z jugoslovansko zgodovino in srbsko- hrvatskim slovstvom; v to svrho si je nakupil mnogo dragocenih dotičnih knjig in potoval v Bolgarijo, Rim, Neapelj, preživel več mesecev v Zagrebu, se napotil 1888. 1. v Prago, da bi si ogledal tamošnje znanstvene zbirke in napredek češkega naroda na lastne oči. Na podlagi teh študij je opisal kajkavskega pisatelja Petra Petretiča,^) Ivana barona Ungnada,') obširno ocenil*) knjigo „Namen und Schwinden der Slaven von Th. Sicha. Laibach, 1886", kjer po pravici zavrača pisateljevo mnenje, da so bili Slovenci nekdaj raz- širjeni po deželah, kjer jih nikdar videli niso. Najboljši njegov


  • ) „Ueber einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und For-

menlehre.

  • ) Zr. 1877. — ') Ltp. SI. Mat. 1887. — ^) Lj. Zv. 1887. — *) Slov, 1^^^.


t^.".*' Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


M^»>^ l'^^ iV ..S tapleton"^), razlaga in ocena starega slovenskega uvKxk|x^>;,.| i^ sedemnajstega stoletja; rokopis se nahaja v licejski kiu^^nici ljubljanski. Raič je bil delaven odbornik ^^Slov. Matice'^, Uku\\\\ „.S7<>r, pisateljskega druStva^\ vesten učitelj in v narodnem v^b^uu vreden sorodnik Bož. Raiča.

thworin Hostnik (1853) iz Šmartna pri Litiji, je pohajal do s\\liueKa razreda ljubljansko gimnazijo, potem bil jedno leto korektor |M i ,,Siov, Narodu^'. Čez jedno leto je vstopil za kadeta v 46. peš- polk vojvoda Sachsen-Meiningen in prišel v Trst s Cegnarjem in l>o!inarjem in ju podpiral z malimi doneski za ,^Edinosf\ Zaradi bolezni odpuščen iz službe, je vstopil v uredništvo ^^Slov. JVaroda^' l^<7r). leta ter kot eksternist napravil v Celju izpit zrelosti. Na dunajskem vseučilišču se je vpisal na modroslovskem oddelku v rcjmansko filologijo in 1880. 1. šel za domačega učitelja gospe Teplove, vdove bratranca Turgenjeva. Še istega leta je vstopil v rusko državno službo za učitelja nemškega in francoskega jezika najpoprej na gimnaziji v Borisoglebsku, 1882. 1. pa v Rylsku, kurske gubernije, kjer službuje še sedaj. Za ^^Slovenski Narod'^ je 1873. in 1874. 1. v podlistku prevajal iz francoščine n. pr. „Meta Holdenis" (1873), „Speče jezero", novela (1874), „Silverija" po L. Briartu (1874). Za slovensko gledališče je prevel mnogo iger, ki so navedene v bibliografiji lepoznanstva; na Rusko prišedši pa se je poprijel lepe naloge, posredovati med Rusi in Slovenci, da se spoznajo pobliže. Franu Podgomiku je zvest sotrudnik v ^^Slo- vanskem Svčtu^' in Bogdanu Trnovcu v njegovem boju za glagole dovršnike.

Dr, Karol Štrekelj (1859) z Gorjanskega na Krasu, od 1890. leta urednik slovenske izdaje državnega zakonika, več let docent slovanskih jezikov; po Oblakovi smrti (1896) imenovan iz- venrednim profesorjem slavistike s posebnim ozirom na slovenski

v

jezik in slovstvo na vseučilišču v Gradcu. Štrekelj se šteje med najmarljivejše sotrudnike ^^Ljubljanskega Zvona^^^ kjer je opisal

v

nekatere ruske (Makušev *), Nekrasov *), Zukovski *) in poljske (Szujski, Maciejowski, Anszyc*) pisatelje; poleg tega je poročal o česki^), lužički"), srbski^) književnosti, o petdesetletnici pesni „Hej

  • ) Prog. Ijublj. realke 1887/88.
  • ) Lj. Zv. 1883. - ') Ibid. - ') Ibid. - ") Ibid. in 1884. — ^) Lj. Zv.

^ - •) Lj. Zv. 1884. — ') Ibid.


Jezikoslovje. 193


Slovani""); razjasnil Slovencem Geitlerjevo novo hipotezo o gla- golici in cirilici.*) Presrčno je opisal življenje svojega prijatelja Krilana '®) (Pagliaruzzi-ja) in ocenil Šumanovo slovensko slovnico*'), kjer neprijetno dirne njegova mladeniška samozavest. Ali skorej je zapustil leposlovno ali slovstveno polje in se poprijel resnob- nega jezikoslovja in osobito etimologije; v „ Jezikoslovnih mrvicah" v j^Ljublj. Zvonu^ 1884. 1. podaje redke besede deloma izpo- sojene**) od sosedov, ali besede v nenavadnem pomenu. Doktorsko čast si je pridobil z obširno razpravo o kraškem narečju, katero je 1887. 1. izdala dunajska akademija znanosti. Baudouin de Cour- tenay ocenjujoč to delo v Jagičevem „Arch. f. slav. Phil. X." omenja, da je pisatelja poznal kot dijaka goriške gimnazije, ki mu je donašal zbirko jako skrbno v domačem narečju pisanih tekstov, ker se je uže takrat vrlo zanimal za etimologizovanje. Baudouin graja „principia divisionis" in netočnost v nekaterih izrekih ob izgo valjanju Strekeljevega znaka j, omenja pohvalno bogato gradivo in našteva značilne lastnosti kraškega narečja, ki je potem Dr. Oblak • v svoji oceni (istotam) označuje pobliže, namreč vokalno harmonijo; jednako usodo e-ja. če prihaja iz staroslovenskega e, t ali x^ -ja,

v

in nekatere stare oblike v sklanji, graja pa, da se Strekelj ni oziral na jednake pojave v drugih slovanskih jezikih. Jako za- nimiv je njegov spis „Zur Aleksiussage" *'*), v katerem podaje na- rodne pesni, tikajoče se te tvarine (poslali so mu jih goriški dijaki, J. Kokošar, kaplan na Cirknem, in trgovec Križnik); jedni pesni je pridejal tudi napev. Ta spis dokazuje, da je tudi v Slovencih znana ta legendska snov, priljubljena vsem evropskim slovstvom.

v

Najvažnejše Strekljevo delo pa so „Slovenske narodne pesmi", katerih je izšel I. zvezek obsegajoč 820 stranij. Razdeljene so na 1. Pesni pripovedne, 2. zaljubljene, 3. prigodne, 4. pobožne, 5. sta- novske, 6. šaljive in zabavljive. Delo dobi šest prilog. Predgovor povdarja, da se ureditelj ni dal voditi „ljubeznivi devici estetiki", nego samo znanstvenim namenom, da hoče podati kritičen pri- spevek k psihologiji slovenskega naroda. V zbirko so sprejete tudi kajkavske pesni, ker jih velika zagrebška zbirka prezira tako


•) Lj. Zv. 1885. - •) Lj. Zv. 1884. — ^°) Lj. Zv. 1885. — *0 IJ- ^v. 1885; dostavi „Pismo Stanka Vraza Jožefu Roštlapilu«, Lj. Zv. 1887. — ") Miklo- šičeva razprava o tujih besedah v turščini, Lj. Zv. 1889; dostavi „Pagovor k Miklošičevi sedemdesetletnici," Lj. Zv. 1884; Iv. R. vS. Ralston, Lj Zv. 1889. — »») Jagič, Arch. IX.


194 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

kakor kajkavsko leksikalno blago. Pesni se podajejo vse v prvotni obliki. Navedene so tudi inačice raznih pesnij, dodana je domo- vina. Štrekljeva zbirka je delo velike vrednosti in je na čast slovenskemu narodu.

Dr, Matija Murko (1861) z Dostele pri Sv. Urbanu zunaj Ptuja, je 1886. leta na Dunaju promoviral „Sub aušpiciis imperatoris" iz germanistike na podlagi razprave „Ueber die Be- deutung der Fremdw6rter". Potoval je po Ruskem v znanstvene svrbe, potem postal pomožni uradnik v c. kr. ministerstvu za zu- nanje reči, učitelj slovenščine na c. kr. Terezijanišču ter 1897. L na dunajskem vseučilišču docent za slavistiko. Vseučiliščni dijak^ mnogo zaslužen za razvitek dijaškega društva ^^Slovenija"' na Dunaju, je 1889. leta spisal brošurico o razmerju Miklošiča proti Hrvatom. Iz velikih del Miklošičevih je pisatelj navel izreke v dokaz, kako nepristransko je naš veliki rojak sodil o znanstvenih prašanjih samo na podlagi tehtnih študij in nebegočih dnevnih opazovanj. Hrvati so bili in so morda še sedaj tega mnenja, da jim je bil Miklošič nasprotnik. Ta spisek temeljito pobija ta mnenje in je spis prigodnik za 1883. 1. ob priliki Miklošičeve sedemdesetletnice. — Pozneje je Murko v ^^Ljublj. Zvonu^ po- ročal o Miklošičevih delih ^), obžaluje na jedni strani malobe- sednost Miklošičevo v slovarju in drugod, češ da ne navaja virov, na drugi strani pa pičlo zanimanje slavistov za nekatere spise Miklošičeve. Jednako dobro poučen o slovenskem kakor ger- manskem jezikoslovju, seznanja svoje ožje rojake z raznimi po- javi v slovstvih sorodnih plemen, n. pr. naznanja knjigo „Na Vidov dan"^); pripoveduje, kako se znanje Prešernovih poezij širi po Ruskem. Dnč 3. grudna 1890. 1. je na Dunaju ob Prešernovi devet- desetletnici izprožil misel, naj se našemu prvemu pesniku 1900. h v Ljubljani postavi dostojen spomenik. Zelo plodovita je bila za Murka pot na Rusko, kajti na ta način se je pisatelj seznanil z ruskim slovstvom in je spisal temeljite ocene, n. pr. o Nedeševi slovnici beloruskega jezika, o Karskijevem glaso- in oblikoslovju istega jezika, o ruskih narodnih pesnih iz Gomelja, o Romanovi zbirki ruskih narodnih pesnij, o obozrenju ruske naravoslovske

v

družbe v Moskvi, o knjigi „Zitije svatago Alekseja" i. dr., i. dr.*) (Arch.) Od ocen je prehajal Murko na samostalna dela, n. pr. „Die

») Lj. Zv. 1886. — ') Lj. Zv. 1889. — ') Arch. f. slav. Phil. XII.


Jezikoslovje. 195


russische Uebersetzung des Apollonius von Tyrus" und die „Gesta Romanorum". V zadnjih letih se je Murko pridružil Oblaku v tem smislu, da je začel zgodovinski razvitek slovenskih slovniških oblik raziagati v ^Letopisih Matice Slovenske" in v Jagičevem nArchivu XIV." n. pr. „Zur Erklarung einiger grammatischen Formen im Neuslovenischen."

Dr, Vatroslav Oblak^) (1865 — 1896) iz Celja, je do sedmega razreda pohajal srednje šole v rojstvenem mestu, a je moral, radi narodnega mišljenja izključen, nadaljevati svoje študije v Za- grebu. Lepo znanje slovanskih jezikov je prinesel na Dunaj na vseučilišče. Najodličnejši slovenski jezikoslovec v mlajšem zarodu je zelo marljivo in uspešno obdelaval v slovenskem in nemškem jeziku slovensko in slovansko jezikoslovje. V „Ljublj. Zvonu^

v

1888. ocenjuje Brandelnove življenjepise Safafika in Erbena; prvemu očita, da premalo označuje njegove zasluge za slavistiko, dasi po- daje natančne življenjepisne črtice. Navajaje Brandta ruski prevod Miklošičeve primerjalne slovnice z naslovom : SravnitcUnaja mor- fologija slavjanskihii jazjrkovi." omenja nekatere slučaje, v kojih se ne zlaga s prelagateljem; naznanja „Prace filologiczne wyda- wane przez L Baudouina de Courtenay"; Ogonovskega zgodovino ruskega slovstva, ne strinjaje se s pisateljem, ki uže v XIL stoletju malorusko slovstvo loči od velikoruskega; Raičevo delo ^Neznanega prelagatelja evangelija preloženega po Stapletonu" v XVn. stoletju; med pohvaljenima dvema razpravama »Ueber das Euchologium Sinaiticum" (Dr. R. Jarosiewicz, Kolomea 1888) in „ Jazykov6decky rozbor Euchologia Sinajskeho" (Prokop Lang, PK- bram 1888) priznava drugej največjo važnost. (Lj. Zv. 1884.) Prvi njegov večji in samostalni spis je „Trije rokopisi" '), obsegajoč . »Slovenske prisege" iz XVII. in XVIII. stoletja, „Vinogradski zakon" iz 1644. 1. in slovenski ^Dolžni list" iz 1630. 1. Popravil je hibe, ki jih je storil Radics in opozoril na aorist v tretjem; vse tri pa je v jezikoslovnem obziru preiskal temeljito. Tudi ^Letopis Slov. Matice^' 1889. 1. ima jednake spise.'^) V tem zmislu je izdelan spis „Doneski"'). Porabljen je Skalarjev rokopis iz leta


=»j Lj. Zv. 1896; Dom in Sv. 1896; Vatr. Jagič v Arch. f. si. Phil. 1896.

  • ) Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. stoletja. Ltp. SI.

Mat. 1887. — ') a) Očitna spoved, b) Vinogradski zakon v naj staraj vsem pre- vodu iz 1583. 1., c) v prevodu iz 1683. 1. — ') Doneski k historični slovenski dialektologiji. Ltp. SI. Mat. 1890, 1891.


196 Zgodovina slov. sloVvStva. IV. del.

1643. obsegajoč 145 listov (v licejalni knjižnici v Ljubljani) z naslovom „Shulla tiga permishluvana sloshena skusi brata Joannesa Wolfa reformiraniga Franciscaneria is pouella tiga visoku Chastitiga Firsta inu Gospuda Gospuda Wilhelma skoffa v Priskni (?) Istis- kana v Insprukhi per Johannu Jachen 1633." Tu povdarja, da se je ohranil pri Skalarju važen arhaizem, namreč imperfektum ft^, in potem navaja nekatere besede in izraze, ki so sedaj uže izginili iz govora, uvrščujoč ga v oblast gorenjščine in podaje konečno nekoliko takih v zgled. Po jednakem vzoru je obdelan „Alasija da Somaripa" (Ltp. SL Mat. 1892), ki je skorej ves ponatisnjen in objasnjen. Dokazal je Oblak, da jezik ni jednoten, da je v pesnih boljši nego v drugih delih, da ima precej, sedaj ne več rabljenih besed, pa tudi mnogo tujk; in da je knjiga pisana v devinskem narečju. Na širši podlagi, nego je omenjena, se giblje temeljito delo v nemškem jeziku*), ki se opira na mnogo rokopisov in tiskanih del starejše dobe ter zasleduje razvitek oblike vsakega sklona v vseh slovenskih narečjih. Podpiralo ga je mnogo zaseb- nikov v tem, da so mu poročali o narečju raznih krajev. Gledč temeljitosti se smč to delo primerjati Gebauerjevi zgodovinski slov- nici češkega in Daničičevi slovnici srbskega jezika. Zelo važen je Oblakov opis najstarejšega slovenskega datovanega rokopisa'*), ki mu ga je v preiskavo dal beneški Slovenec Trinko. Ta spo- menik prihaja od italijansko - slovenske meje in obsega volila v pobožne namene v italijanskem pravopisu in v slovenskem narečju, ki je močno pomešano z italijanščino. (Vzglede glej Zgodov. slov. slovstva L, 68.) V slavistiki je bil Oblak priznan strokovnjak v pra- šanju o domovini cerkveno-slovanskega jezika. V to stroko slavi- stike spada sestavek o prevodu apokalipse.*) K poprejšnji izdaji v jugo-slovanskem narečju je še Amfllohij izdal ta del sv. pisma v ruski obliki. (Moskva 1886.) Primerjanje je pokazalo starejši tip jezika, ki se bliža panonskemu narečju, pa vendar ni enoten. Obširna ocena Vondrakovih spisov a) Altslovenische Studien, h) Ueber einige orthographische und lexicalische Eigenthiimlichkeiten des codex Suprasliensis (Sitz. Ber. der Akad. d. Wiss. Wien 1890, 1891.) mu je dala priliko, da je spisal sestavek o staroslovenščini"'), v

  • ) Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen. Arch. f. slav.

Phil. XI., XII. Ta razprava je izšla tudi v posebni knjigi. — ^) Das alteste datierte slovenische Sprachdenkmal. (Arch. XIV.) — •) Die kirchenslavische Uebersetzung der Apokalypse. (Arch. f. slav. Phil. XIII.) — ') Zur \Viirdigung des Altslovenischen. (Arch. XV.)


Jezikoslovje. 197


katerem se upira Miklošičevim nazorom o panonski domovini staroslovenščine ali cerkvene slovanščine, kakor se imenuje sedaj. Svoje lepe duševne zmožnosti kaže naš mladi učenjak tudi v oceni znanstvenih del, n. pr. o spisu Stojana Novakoviča „C in C u makedonskim narodnim dijalektima," 1889; o „Žiteckega zgodo- vinski slovnici maloruskega jezika", o „slovnici ruskega (Ogo- novski), staroslovenskega (Sobolovski) jezika"*), o „zgodovinskih spisih dr. M. Mayerja" (Jeremias Homberger) in Kronesa „Die deutsche Besiedlung der oestl. Alpenlander" ; vse v Jagičevera Arch. fiir slav. Phil. XII. Ugodno je ocenil Zavadlalovo razpravo „Die Sprache des Kastelec", naznanil bolgarski časopis ^Kni&ici za pročit^^\ ki prinaša tudi narodne pesni in znanstvene razprave, in Conevo knjigo ob iztočno-bolgarskem glasoslovju.*®) Konečno še omenimo, da je pozornost slavistov obrnil v Jagičevem Arch. XV. na nekatere starejše spise protestantovskih Korošcev. Oblaka smatramo za naj odličnejšega jezikoslovca med mladim zarodom.

Miha Zavadlal (1856) z Gorjanskega na Goriškem, je do- dovršil srednje in visoke šole v Gorici in na Dunaju, bil suplent v Trstu, pravi profesor v Paznu in Celju, kjer je opravljal tudi posel okrajnega šolskega nadzornika, 1895. 1. postal gimnazijski rav- natelj v Dubrovniku, 1898. deželni šolski nadzornik v Dalmaciji. Slovenci imajo premalo samospisov o slovenskih pisateljih, tako gled6 na njih jezik iz starejših dob kakor gledž na vsebino in este- tično ocenjevanje spisov iz novejših časov. Zavadlal je torej preiskal jezik dolenjskega pisatelja Kastelca ^) in je podal s tem spisom lep donesek k spoznavanju zgodovinskega razvitka našega jezika.

Viktor Bešek (1860) iz Postojne, glavni učitelj na pripravnici v Gorici, je za časa štiriletnega urejanja ^^Ljublj. Zvona^^ napisal mnogo Ocen, katerih tu ne moremo navesti pobliže; njegov prvi večji spis „Jezik v Mat. Ravnikarja Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi" ') je vzbudil pozornost v tem obziru, ker so tačas začeli pobliže preiskavati jezik starejših pisateljev (Raič, Oblak, Zavadlal). Pintarjevim razgovorom ^) se je Bežek uprl v nekaterih


•) Sobolevski, Lekciji (Arch. f. slav. Phil. XIV.), vStojanovic (Arch. XV.) — •) Arch. f. slav. Phil. XIV. — »°) Arch. XV.

') Die Sprache in Kastelec' Bratovske Bvkvice S. Roshenkranca. Gim. prog. celjski 1891, 8, 34.

») Progr. novomeške gimn. 1889. — =») Lj. Z v. 1890.


198 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

točkah s svojimi „Slovniškimi razgovori" **), v katerih je pobijal glagole na trati in pa rabo pravega sedajnika; pisal je ta sestavek z očitnim veseljem in dobil zato priznanje od svčtnika Tmovca v Trstu; saj je suhoparno tvarino znal obdelovati na poljuden način in si je pridobil dokaj ugleda kot kritikar. To dokazujejo spisi: „Ruska biblioteka in naši prevodi slovanskih izvirnikov" *), „0 slovenskih gimnazijah in njih letošnjih izvestjih" '*), „Vodnik v novi izdaji" °), „0 Levstikovih zbranih spisih" '), „0 slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah" ^\ „0 Sketovil čitankah""). V ^^Slovansketn svetu'^ je v sestavku „Malo kri- tike" hotel na dr. Lampeta vplivati v tem zmislu, da bi omenjeni pisatelj omejil svojo delavnost na manj strok. Z navdušenjem se je poprijel uredništva ^^Ljubljanskega Zvona^\ ki niu ga je po- nudil odbor „Narodne Tiskarne" ; sestavil si je program, da mu bodi zadača gojiti vSlovensko leposlovje, bodisi s kritično-poučnimi sestavki, bodisi z izvirnimi spisi ; v poučnem delu je obdeloval znanstvo v poljudni in lepi obliki. Gledž leposlovja se je, urejujč ^^Ljublj. Zvon^\ udal prevladajočemu novemu toku, ki je bil bolj plodovit nego stari tok ali stara struja; mi dvomimo, da bi bil Bežek — odgojitelj — pristaš golemu naturalizmu; gled^ poučnih spisov pa zagovarja obliko feljetona. Mnogo se je trudil s svojim požrtvovalnim prijateljem Antonom Mikušem, deželnim oficijalom v Ljubljani, da sta pilila in popravljala jezik sotrudnikov y^Zvo- novih^^] da se jezik ^^Ljublj, Zvona^^ v obče smatra vzornim, to je njuna zasluga. Pesniški del urejuje A. Aškerc. Viktorja Bežka zanima tudi šolsko slovstvo, kajti poleg poprej omenjenih ocen šolskih knjig je objavil tudi spis „Die deutsche Sprache als Unter- richtsgegenstand auf der Unterstufe slovenisch - utraquistischer Gymnasien" *®), ki je vzbudil pozornost na filološkem shodu na Dunaju. V Bežku se družita dve moči, pedagoška in kritičarska, na obeh poljih more Bežek pri svojih zmožnostih in pri svoji marljivosti doseči mnogo uspehov.

Na novomeški gimnaziji, katero vodi znani pripovednik dr. Detela, se marljivo goji jezikoslovje, slovensko in klasično;

») Lj. Zv. 1891. — ") Dom in Svet 1891. — ^) Ibid. — •) Ibid. — ') Ljublj. Zv. 189?, 1893. — «) Lj. Zv. 1893. — ») Lj. Zv. 1893. — Opomba. V Ljublj. Zv. 1893 je branil fonetično pisavo staroklasičnih imen; v „Slov. Nvstvih. Drugo njegovo važno delo je „Crtice". Tvarina je uvrščena po abecednem redu in je pobrtoa nekaj po slovenskih knjigah in časopisih, nekaj po osebnih poročevalcih, ki so navedeni po imenu; najvažnejša vira pa sta Krekova ^Einleitung in die slavische Literaturgeschichte" in Janežičev „5/or. Glasnik^^. Posamezni predmeti so obdelani v celih razpravah, n. pr. „C oper niče" str. 18 — 30. Nobena knjiga, ki se peča z narodnim blagom, nima toliko legend kakor Pajkova knjiga.

Dr. Karol Glaser (1845) iz Hoč blizu Maribora, je služ- boval kot profesor v Ptuju, Kranju, Weidenau-u, odkoder je prišel 1880. 1. v Trst, kjer službuje še sedaj. Na Glaserja so najbolj vplivali spisi Trstenjakovi, v katerih se je govorilo o sanskrtščini, da je uže šestošolec odločil po dovršenih študijah klasične in slovenske filologije posvetiti se orijentalistiki. Doktorski izpit iz- vršivši 1883. 1. je na omenjenem polju jel pisateljevati z orisanjem slavnih jezikoslovcev, (n. pr.Johannes Schmidt '), August Schleicher ^), Jurij Caf.)*) V podlistkih ^^Slov.Naroda^^ se nahajajo sestavki, n.pr. ^Ob indoevropskih jezikih" (prevod iz angleščine), „Damajantica žaluje po soprogu" (prevod epizode: ,,Nala in Damajanti" iz Ma- habharata). V ^^Edinosti^ (1886) se nahaja kratek posnetek in ocena realistične indske veseloigre „Ilovnat voziček". „Indske pravljice in pripovedke" v ^^Kresu^^ 1882, 1883 so poleg drugih vplivov napotile pesnika Aškerca, da se je začel zanimati za ori- jentalsko slovstvo in modroslovje. Jako ugodna sodba o njegovem nemškem prevodu indske igre „Parvati's Hochzeit" je privedla Glaserja do tega, da je poslovenil dve indski gledališčni igri „Urvašt" ter „Mal^vika in Agniwitra", katere pa je prehitro izdelal, ker jih je hotel predložiti orijentalskemu shodu na


») Kr. 1883. — *) SI. Gosp. 1877.

») Všstnik (priloga Trstenjak-Pajkovi „Zori«) 1872-1873. — ') Ibid. — •) Grazer Tagespošt, Juli 1874.


'^^^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Dunaju 1886. V rokopisu hrani slovenski prevod indske igre „Sakuntale", ki bo vsekako ustrezala bolje. Poleg te stroke se je (i laser vedno zanimal za slovenske razmere. V Mariboru službujoč 'i'iX hipnega učitelja 1869. 1. je na prošnjo Tomšičevo in Jurčičevo za ,,Slov. Narod^' iz češčine prevajal za podlistek, pisal za j^Zoro^^ iiipodbujan po Trstenjaku, n. pr. „Poljub" *) (Karoline Svetle)^ opisal maloruskega pesnika Taras - Sevčenka, Kazimira Velikega^ naslikal ^^Utemeljitev krakovske akademije" % na prošnjo dr. Tur- nerja prevel na slovenski jezik angleški spis ruske pisateljice Olge Novikove „Reforme carja Aleksandra".*) Ker je ^^Slovenska Matica^ odklonila njegov spis „Eranski narodi in jeziki", je objavil spis') „Kakšne jezikoslovne spise naj objavlja j^Letopis Slovenske Matice ?^\ kjer zastopa mnenje, da bodi Letopis zrcalo tega, kaj vzmog6 slovenski pisatelji v raznih tudi neslovanskih slovstvih in jezikoslovjih. Osobno znan z mnogimi slovenskimi pisatelji je opisal življenje in pisateljevanje Jurija Cafa, Davorina Trstenjaka **), Bož. Raiča «), Sim. Gregorčiča '«), Frana Cegnarja ' % naznanil izhajanje zbornika „Archiv fiir slav. Philologie" v pod- listku „5/08?. Naroda^ ^ Miklošičevo „Altslovenische Grammatik in Paradigmen" v ^^Zori^^ , spisal spomenico političnega društva y^Edinosf^ zapomnoženje slovenskih tečajev na tržaški gimnaziji.'^) Na podlagi beležek, ki si jih je delal spisujoč „Zgodovino sloven- skega slovstva", je objavil obširen sestavek „Zgodovinske &tice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem.*^) Udeleživši se 1881. 1. shoda orijentalistov v Berolinu je stopil med lužičke Srbe in o tem poročal v spisu „Slovenske Benetke".") 1887. 1. se mu je na tržaški gimnaziji poveril nauk v slovenščini v vseh osmih tečajih; istega leta je začel spisavati „Zgodovino sloven- skega slovstva" in je ukrenil uže takrat dobo 1870—1895. 1. kot najvažnejšo opisati v posebnem oddelku, ki sedaj obseza četrti del omenjene knjige. Spisal je Glaser tudi nekaj sestavkov v gim- nazijskih izvestjih.'^)

^) Zr. 1873. — ») Kr. 1883. - *) SI. N. 1881, 73-82. — ') Ed. 1884, 13—17. — -) Ed. 1890, 14-19 — ») Ltp. Slov. Alat 1888 — »°) Ed. 1893, 1—4. — »O Dom in Svet 1892. — ^0 Ed. 1884, 91; dostavi ^Slovenski juristi za Pri- morsko«, SI. Nar. 1886, 59. — »») SI. Nar. 1888, 12 — 20. — ^*) Kr. Ib82. — ") Odlomek iz Ploetzove slovnice francoskega jezika, Celje 1871. in Kranj 1875. 1 Die Prothese im Griechischen, Romanischen und Englischen, Weidenau 1878. Rgeda I, 143; Trst 1885; Ponatis Hochzeit (glej bibliog), »Altnordisch«  Trst, 1888. (Grajan od „Leipziger Centralblatta", pohvaljen od ^Hamburger Nachrichten".)


Jezikoslovje. 207


Dr. Franc Simonič por. 1847. 1. v Ivankovcih, župnije svetinjske v ljutomerskih goricah, 1875. doktor modroslovja '), od 1874. v službi deželne knjižnice na Ivanišču (Joanneum) v Gradcu, od 1877. v dvorni knjižnici na Dunaju, je objavljal po- ročila strokovnjaških listov o Slovanih^), označil pomen Fecht- neijeve knjige „Die praktische Philosophie und ihre Bedeutung fiir die Rechtsstudien^ ^) ; v spisu „Macocha" *) popisuje prepad blizu Brna in navaja pravljico o njem. Zelo važne so ^,Prisege ljubljanskega mesta" % ki se nahajajo v c. kr. vseučiliščni knjižnici na Dunaju in o katerih je P. pl. Radics poročal v ^^Letopisu Slo- venske Matice'^ 1879. I, pa nepopolno. Ves rokopis po Simoni- čevem preiskavanju ni iz iste d6be niti od iste roke, nego obstoji iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta ter obsega 24 nemških, 17 slovenskih in dve italijanski prisegi; slovenski so prisegali valpet, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski hlapec id. (Glej pobliže „Prisege", Zgodovina slovenskega slovstva 1. 144.) V posebni knjigi je opisal življenje slovenskega humanista dr. Greg. Jožefa Plohla. Knjiga je razdeljena tako, da župnik Jakob Meško opi- suje življenje in delovanje Gregorja Jožefa Plohla (1 — 37), potem sledi Plohlova oporoka (37 — 59); konečno nam kaže Simonič (59 — 144) Plohlovo domačijo in rod njegov. — Marsikaj bi se dalo urediti drugače in bolj pregledno, jezik tu pa tam ni pravilen. Knjiga, ki ima tudi več slik, nas vodi po onih divnih in klasičnih pa- nonskih tleh, ki so nam Slovencem porodila toliko slavnih mož. V nemškem jeziku je Simonič spisal kratko zgodovino sloven- skega slovstva, ki primerno povdarja najvažnejše točke te tvarine.

Frančišek Leveč (1846) z Jezice na Ljubljanskem polju, je preživel svoja mlada leta v Radomlju pri Kamniku in pri svoji stari materi pod Rožnikom pri Ljubljani. 1867. 1. je z odliko do- vršil gimnazijo v Ljubljani, 1871. 1. modroslovje na Dunaju, bil nato dve leti suplent na gimnaziji v Gorici, od 1874. 1. na veliki realki v Ljubljani, kjer je od 1877. 1. dalje profesor in od 1886. 1. tudi okrajni šolski nadzornik. Na gimnaziji so vplivali nanj profesor K. Melzer, ki ga je seznanil s Prešernom, profesor Josip


  • ) Na podlagi razprave „Politische Stellung Leopold des Glorreichen

zum Deutschen Reiche". — ') Kr. 1882 iz „Archaeologisch-epigraphische Mit- theilungen aus Oesterreich" in iz „Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins". — •) Ljublj. Zv. 1888. — *) Kr. 1881. — ') Ltp. SI. Alat. 1884.


208 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Marn, ki mu je vcepil veselje do književne zgodovine, notar dr. Jernej Zupanec, ki je vsak dan hodil pod Rožnik ter mladega gimnazijalca zalagal s knjigami, zlasti pa slovenski pisatelji Anton Umek, Fr. I^vstik, Jos. Jurčič in dr. Celestin, s katerimi seje Leveč pobratil uže v četrti šoli. Na gimnaziji je bil Leveč tri leta domači učitelj Janku Kersniku, katerega je pridobil za literarno delovanje, in grofu Antonu Pačetu, s katerim je prebiral Prešernove in Jenkove poezije ter Jurčičeve povesti. To je napotilo Pačeta, da je 1869. 1. še dijak izdal jako dober prevod Prešernovih pesnij z naslovom „Lieder des Franz Prešern. Deutsch von A. Pace. Laibach. Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Na Dunaju je poslušal slovensko jezikoslovje pri Miklošiču, zgodovino pri Aschbachu in Lorenzu ter ob jednem mnogo občeval s Stritarjem, ki je bil takrat duša slovenskega literarnega kluba (Celestin, Jurčič, Leveč, Ogrinec, Suklje, katerim se je na pomlad 1871. 1. pridružil Levstik). Kot domači učitelj v amerikanski rodbini L C. Samson je Leveč s svojim jako nadarjenim gojencem in z njegovimi roditelji pre- potoval vso Notranjo Avstrijo, Tirolsko, Salzkammergut, Nemčijo, Švico in gorenjo Italijo. Na tem potovanju, ki je trajalo vsako leto po več mesecev, sta si učitelj in učenec ogledovala zlasti stavbene spomenike, kiparske zbirke in slikarske galerije po večjih nemških in italijanskih mestih, zlasti v Monakovem, v No- rimberku, Heidelbergu, Frankobrodu ob Menu in v Benetkah; v pla- ninskih krajih pa sta lazila po gorah in se vozila po zelenih gorskih jezerih. Živo je popisal nekatera potovanja v sestavkih „Lepi dnevi", „Na domu in grobu Romejeve Julije" id. Preselivši se v Gorico 1871. 1. se je spoprijateljil s Fr. Erjavcem, dr. Lavričem in S. Gregorčičem ter imel na gimnaziji celo kopo izbornih učencev, kakor so n. pr. Simon Rutar, Anton Pagliaruzzi (Krilan),

v

dr. R. Strekelj, S. Gregorčič mlajši, Andrej Kragelj. Svoje slov- stveno delovanje je pričel 1862. 1., ko je prve svoje pesni priobčil v „ Venčku^\ ki so ga ljubljanski gimnazijalci poklonili svojemu odhajajočemu ravnatelju L Nečasku. Nadaljeval je pesništvo v Janežičevem ^^Glasniku^^ n. pr. „V dolini"^), „0j planine".^) Domorodne vsebine so „Na Kumu^ ^) itd. Jako nežni in narodni sta „Cerkvica bela" *), pa „Rožmarin" % mladeniško živahnost nam riše


') SI. Glas. 1864. - •-*) Ibid; dostavi: „Okamnjeni lovec«, SI. Glas. 1862.

— ') SI. Glas. 1866; „Na straži", „Ponočni jezdeci", ibid! — *) SI. Glas. 1864.

— ') SI. Glas. 1868


Jezikoslovje. 209


„Studentovska zdravica.*) Pesem „0j planine" je uglasbena že dvakrat. Za Stritarjev ^Zvon^^ je pisal v vezani in nevezani besedi; zlasti je Z2i y^Zvon^ pisal pregled o novih slovenskih in hrvatskih knjigah in naših društvih ter književnih zavodih. To delo je začel v Gorici, 1872.1. ter označil v predavanjih Vodnika in Prešerna.') O stoletnici Staničevega rojst' a 1872. 1. je napisal o tem znamenitem možu obširen listek v „5o^/", ki je prišel v posebni knjigi na svetlo. Zlasti lepo je

v

Slovencem naslikal Vodnika, Prešerna, Čopa in Simona Jenka v Stritarjevem ^^Zvonu^ 1879. 1., ki je imel tudi slike prvih treh. O Knaflu je pisal dvakrat „Dva blaga Kranjca" (Knafl in Zupančič) ") in ^Nesrečen, pa blag mož".*) V ^^Slov.Večernicah^^ (zv. 35, 1. 1880.) je opisal življenje in delovanje Janeza Bleiweisa; životopis se naslanja na podatke ki jih je dobil od Bleiweisa samega. To je prvi popolni Bleiweisov življenjepis. Iskreno prijateljstvo ga je vezalo z Jur- čičem.'**) Ko si je ustanovil svoj list ^^Ljubljanski Zvon^\ ki ga je urejal deset let, nahajamo v vsakem letniku po več življenje-

v

pisov, n. pr. Josip Hašnik ), Josip Novak '^), Ivan SoIar *'), Doktor

v

Štefan Koče var **), Dr. Jernej Levičnik '**), Ivan Macun *), Janez Bonač), Dr. Zlatoust Pogačar »'), Jurij Vole'*), Karol Rudež'^), Leopold Gorenjec Podgoriški.^*) Njegova spisa „Naši umrli 1878. 1." in „Umrli narodnjaki 1879. 1." **) kažeta sploh, koliko znanstveno delujočih Slovencev leže primeroma rano v hladni grob. Kakor Stritar se je tudi Leveč rad pečal z našim pesnikom prvakom; važni so „Prilogi k Prešernovemu životopisu" *'). „Na Prešernove smrti dan" ^*) izreka željo po kritičnem življenjepisu Prešernovem; v spomin 251etnice Prešernove smrti je iz ^^Napreja!-^ 1863.1. ponatisnil Levstikov spis „Na Prešernovem domu.*'*) Tudi o Vodniku je iz arhiva nSlov, Matice^' objavil zanimive „Listine in pisma iz Vodnikovega življenja".*") V y,Slov. Narodu^' je mnogo let pisal nekrologe slovenskim pisateljem, n. pr. Petru Kozlerju (1879),


•) Ibid. — ') SI. Nar 1872, 144. — ■) SI. Nar. 1873, 299. — •) SI. N. 1874, 4; 1. 1878. je opisal Bleiweisa, SI. Nar. 1878, 265 — 266; pristavi: Peter Kozler, SI. N. 1879, 92-94; Dav. Trstenjak, SI. N. 1878. — »») SI N. 1881, 101-104; Lj. Zv. 1888. - ») Lj. Zv. 1883. — ") Ib. — "j Ib. — ") Ib. — »*) Ib. — '•) Ib. — >0 Lj. Zv. 1884. — »") Ib. — ") Lj. Zv. 1885. — ^) Ib. — '•) Lj. Zvon 1886. — ") SI. Nar. 1879, 2, in SI. N. 1880. Tu pod črto še omenimo živ^enjepisa „Šenoa% SI. N. -1881 in dr. Kaznačič, Lj. Zv. 1883. — ") Ljublj Zv. 1888. — ") SI. N. 1871, 12. — ") SI. N. 1874, 31; dostavi SI. N. 1880 66—67. — '•) Lj. Zv. 1889, tu pristavimo njegov spis o Vodnikovih pesmah jjPremaga" in »Mirov god" in Vodnikov napis iz leta 1814, Lj. Zv. 1886.


210


Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Josipu Ogrincu (1879.), Josipu Jurčiču (1881.), opisal Trstenjakovo delovanje ob štiridesetletnici njegovega pisateljevanja (1878) in Bleiweisovi sedemdesetletnici (1878). S podpisom „Vladimir« je v ^Koledarju drušbe svetega Mohorja 1876. 1. označil škofa M. Ravnikarja, 1877. 1. M. Čopa. Naznanjal in ocenjal je teme- ljito knjige, važne za Slovence ali za Slovane sploh.") Vrlo zanimljiv je podlistek „Martin Luter v slovenski narodni prav- Ijici".^'*) (Martin Luter = Primož Truber). Grajal je Leveč, da se na naših srednjih šolah preveč ozir jemlje na staro slovenščino m da učitelji novo slovenščino preveč potiskajo v k6t. Leveč pa ni samo pisal posameznih sestavkov, nego izdajal je samostalna dela in prirejal izdaje naših odličnih pisateljev; tu sem stavljamo „Pravdo o slovenskem šestomeru". Koliko je v tem spisu Lev- čevega, koliko Levstikovega, je razloženo v Levčevi izdaji Lev- stikovih y^Zbranih spisov. Izdal je dva zvezka Erjavčevih n Zbranih spisov" s pisateljevim življenjepisom 1889.1. (gl. Erjavec); pet zvezkov Levstikovih spisov 1891 — 1895. (glej Levstik). V nemškem jeziku spisana sestavka v izvestju ljubljanske realke 1878. in 1891. 1. se bavita z domačimi stvarmi; v prvem razlaga posebnosti Trubarjevega jezika v evangeliju svetega Matevža, v drugem opisuje napade Turkov na Kranjsko in Istro; oba spisa je pohvalila znanstvena kritika. V znani knjigi ^^Die osterr.-ung. Monarchie in JVort und BiW je opisal razpravo „Zur Geschichte Krains". Ko je bil suplent na goriški realki, je urejal dve leti ^^Sočo" in včasih napisal do malega ves list sam. Po Jurčičevi smrti se je popolnoma odtegnil delovanju v političnih listih. Težko je zasledovati njegove spise po „Torbici" v Einspielerjevem ^^Slovencu"^ v ^^Edinosti" in „5/0- venskem Narodu"^ ker je pisatelj čestokrat menjal svoja imena; pseudonimi „Paulus" „Jaropolk", „Svetlin", „AntonKos", ^Strelec", „Ššš.", „Vladimir", jjCarniolus", „Solus" in dr. so Levčevi. Njegov zlog je preprost in prikupljiv, razpravljanje je jasno; njegovo duševno obzorje obsega vse slovstveno delovanje Slovencev; stvarno in dobrohotno je ocenjal slovenske spise; najbolje so se mu pa posrečile njegove književno-zgodovinske razprave in črtice.

'^) Th. Elze, Die Universitat Tubingen und — die Studierenden aus Krain, v SI. N. 1878, 1—2; tu se razlaga, zakaj se je prva knjiga slovenska natisnila v Tibingah ; dostavi „Paul Wiener", Lj. Zv. 1883. „Novi vspisi Miklošičevi", Lj. Zv. 1883. - ") SI. N. 1874, 26.


Jezikoslovje. 211


Gregor Jereb (1846—1893). Med one slovenske trpine, čijih pravcata slika je bil pesnik J. Cimperman, se po vsej pravici sme šteti tudi G. Jereb. Porojen na Gorenjskem, je po dokončanih latinskih šolah prišel k vojakom, potem je šel k brzojavu, katero službo je nad 20 let opravljal v Trstu, samo jedno leto je služ- boval v Paznu. Bil je vedno v ozki zvezi s slovenskimi pisatelji, ki so živeli v Trstu. Osobito se je zanimal za duševni razvitek slovenskih pisateljev, ki jih je poznal sam, opisal je n. pr. Fran. Josipa Remca.') Deloma po Žvabovih zbirkah je naslikal Franula Weissenthurna*), jako na obširno pa Knobla') kot pesnika in skladatelja cerkvenih pesnij. Bržkone je Franul Weissenthum na slovenski jezik preložil tista borzna oznanila, ki jih je Jereb objavil v ..Edinosti'-^.) Prevel je Jereb Glaserjev spis ,.Der siebente Orientalisten-Congress und die osterreichischen Slaven".*) Opisal je tudi Godino - Verdeljskega v ^^Ljubljanskem Zvonu"^,

Julij pL Kleinmayer (1847) iz Višnje gore na Kranjskem, je učiteljeval na pripravnici v Kopru, v Gorici in naposled zopet v Kopru. Pisal je v različne časnike, n. pr. „0 starosti kralje- dvorskega rokopisa" *), „Koroško za časa srednjega veka" \ ^Meščanstvo na Koroškem v srednjem veku" '), opisoval narodne predmete, n.pr.„Lipa, domače drevo" *), objavljal narodne pesmice.^) Z veliko pijeteto je naslikal M. Majerja®), Miroslava Vilharja'), dr. Bleiweisa^), Jurija Grabrijana, A. Hribarja®), Einspielerja '**), Siegfrieda Kapperja ' *) omenil stoletnico Gutsmanove slovenske slovnice.") Ko je 1874. in 1879. 1. izdal dve mali brošurici o slovenskih pisateljih, je 1881. leta opisal slovensko slovstvo. Za tako delo pa ni imel dovolj sredstev; zaslovela je njegova knjiga po Levstikovi oceni v ^.Ljublj, Zvonu^^ 1881., v kateri se pa ne more odobravati oblika. V podrobnosti se ne moremo spuščati. Njegov zlog je nepravilen. Sodeloval je v Stritarjevem ^^Zvonu^^j v nSoči'^ nEdinosti^^ v ^^Slovenskem Nar,^^ v ^^Večernicah'\ ^Družbi sv. Mohorja'^ v ^,Besedniku'\ bil odbornik raznih na-

») Ed. 1893, Lj. Zv. 1893; Lj. Zv. 1880. - ') Lj. Zv. 1892. — ') Lj. Zv. 1893. — *) Ed. 1 88 K*— ') Ed. 1884.

') SI. N. 1877, 22 — ') SI. N. 1877, 33-34. - ') Zv. 1879. — *) Kr. 1881. — *) v Edinosti in Slovanu (gl. Matija Majar). — •) S. 1871. — ') Triester Zeitung — ") Ed. 1881. - •} Ed. 1887. — ^**) SI. 1887. — ") SI. Nar. 1879, 170. — ") SI. N. 1877, 45 -56.


212 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

rodnih društev in ud začasnih odborov, n. pr. po Janežičevi, Ein- spielerjevi, Hribarjevi smrti, in si s tem pridobil mnogo zaslug. 1898. 1. na jesen je šel v pokoj.

Franc Hubad (1849) iz Vodic na Kranjskem, najprvo pro- fesor na deželni gimnaziji v Ptuju 1875. L, pozneje premeščen na drugo gimnazijo v Gradcu, nekaj časa ministerstvu prideljen, od 1894. leta ravnatelj učit. pripravnice v Ljubljani. Značilna čjta njegovega pisateljevanja je narodopisna stran z ozirom na slo-

v

vanske narode, n. pr. „Običaji slovanski" *), „Crtice o starožit- nostih slovanskih" ^), v katerih se na drobno opisuje „božja"sodba"; „Zidanje novega doma" v Ltp. Mat. Slov. 1. 1881; te navade je po- jasnil tudi Nemcem.*) V tem zmislu se vjema njegovo pisateljevanje z Navratilom. Zasledoval pa je ostanke Slovanov tudi v drugih deželah, n. pr. „Slovanske naselbine na Italijanskem" *), „Slovenci na Saksonskem".') Po velikih nemških samostojnih delih je opisal Petra Pavla Vergerija v ^^Ltp. Mat, Slov."" 1880. Kakor je Krek, učitelj Hubadov, v slavistiki zasledoval povest o Polifemu pri raznih narodih, tako je tudi Hubad dokazal, da se nemški pesni o Hildebrandu nahajajo enačice tudi v slovanskih slovstvih.*) (Ausland, 1881.) Naznanjal je knjige neslovanskih učenjakov, ki so pisali o Slovanih, n. pr. „Le Montenegro contempo- rain" par G. Tralley. Pariš 1876. 'J, Biedermanovo razpravo o srbskih naselbinah na Štajerskem.'*) Zlasti obširno in temeljito je naznanil v j^Ljub. Zvonu^^ 1. 1887. Krekovo knjigo „Einleitung". (Hubadovi spisi za mladino se omenjajo drugod.)

v

Andrej Fekonja (1851) iz Negove na Štajerskem, je kapla- noval po raznih župnijah, nekaj časa tudi v Starem trgu pri Slovenjem


>) Ltp. Mat. SI. 187^, 1—20. — ') Ltp M. SI. 1879, 48, pristavi: Regen- rauber bel den Siidslaven „Globus" 1878; Gottesgerichte bei den Siidslaven ^Globus" XXXV. B. - *) Glob. L.: Slavische Gebrauche beim Hausbau. Seznanjal je Nemce z literarnimi zavodi slovanskimi, n. pr Siidslavische Aka- demie der Wissenscliaften, Magazin f Lit. des Auslandes 1878 p. 782; Matica vSlovenska, 18S0; v istem letniku: Matica srbska; Windische Sagen und Marchen; Prešem ein slov. Dichter. — *) Kr. 1884, 213 — ) Lj. Zv. 1883, 643; število Slovanov 410; Slovani v Andaluziji •v nekem Ltp. Alat. Slov. - •) Kr. 1882. — ^) SI. N. 1877, 2. — ") Lj. Zv. 1883, 407; Slov. literatuma zgodovina, SI. Nar. 1881, 27—33. Pristavi: Kerbholz und Knotenstrick „Neue illustrierte Zeitung" 1880. Der grune Georg, „Leip. illustrierte Zeitung* 1881. — Šifra F. H. v. Ltp. Mat. SI. in Lj. Zv. je Hubadova.


Jezikoslovje. 213


Gradcu za časa Trstenjakove smrti. Najbolj priljubljena tvarina je Fekonji ilirska d6ba; v tem zmislu je popisal Stanka Vraza v ^Kresu^^ 1884, 103: Stanko Vraz, slovenski rodoljub '), Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesmij*), Stanko Vraz, Je- zičnik, XXIV '*), „Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir? y^Ljub. Zvon!'^ 1887. Zlasti obširen in lep je spis »Dr. Ljud. Gaj in ilirska ideja" v ^^Kresu^ 1. 1881., 36—657. „Dva lista iz knjige jugoslovanske" *) opisuje vzajemno slovstveno delovanje Slovencev in Hrvatov za časa protestantovske in ilirske d6be. Ne samostalen, nego po Ljubiču (Ogledalo id.) je posnet spis „Kajkavski pisa- telji^) in njih spisi"; jako koristen pa je v tem, ker se naglasa, da so Kajkavci most med Slovenci in Hrvati. Istotako se ozira na južne brate v spisih „Vila Slovenska" *), črtice o hrvatskem pesništvu v Dalmaciji v XV. — XVIII. stoletju, v katerem prav za prav samo ponavlja svoje misli, izražene v „Z(9r/" 1. 1873. Druga stran njegovega pisateljevanja je življenjepisje; sem spada „Josi- pina Tumogradska" '), Dragoila Jarnevičeva "), Alojzij Perger ®), Konzul in Dalmatin*"), Marka Pohlin*') in Anton Slomšek") (s sliko). Njegovi življenjepisi imajo uvode, v katerih je primemo opisano delovanje prednikov dotičnega pisatelja. Kolikor toliko v to stroko spada njegov jubilejni spis „0 početkih slovenske književ- nosti" "), sestavljen v tristoletni spomin Trubarjeve delavnosti, s popolno objektivnostjo. Najodličnejša njegova vrlina pa so ocene, n. pr. Marnov Jezičnik '*) (let. XXI — XXIII), dr. Simoničev živ- ljenjepis Plohelna*"^), knjige drušbe sv, Mohorja ^% Lapajne- tova „Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev*^), Macunova „Knjiž. zgodovina" ***); njegove ocene


^) Kr. 1885, 471, 519. — *) Kr. 1884, 522, 619. - ') Slov. 1887, 41. -

  • ) SI. 1885, 315—364. Pristavi: „Slovenci v književni uzajemnosti s Hrvati.

Beseda o petdesetletnici preporoda književnOvSti jugoslovanske", Lj. Zv. 1885, 555, 608. - ^) Kr. 1885, 572, 620. Pristavi: „0 stoletnici slovaške književ- nosti*, Lj. Zv. 1887, 469. — •) Lj. Zv. 1888, 26—190; pristavi: Dalmacija, cvet književnosti hrvatske XVI— XVin. stoletja, Zr 1873, 201-261. — ') Lj. Zv. 1884, 345. - «) Zr. 1877, 332, 365. — •) Kr. 1884, 51, 103; Trubar, župnik v Loki a ne v Logi, Lj. Zv. 1884, 18. — >°) Slov. 1886, 145, 61. — ") Slov. 1886, 81, 98. - ") SI 1885, 163, 79; Pavel Šafafik, SI. 1886, 178, 93. — ") Lj. Zv. 1886, 42—418. Pristavi: Duhovniki slovenski pisatelji, Lj. Zv. 1887 (k petdesetletnici Trstenjakovi). — **) SI. 1886, 39, 55; 1887, 41. — ^«) Lj. Zv. 1888. — ^•) SI. 1886, 73. — ") Kr. 1885, 218; pristavi: Književno delo slovensko 1. 1878 v SI. N. 1879, 160. — ") Lj. Zv. 1884.


214 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

SO Jako poučne ; dasi se trudi pisati mirno , mu vendar uide včasih kaka gorka, tako da je v „5/or. Nar."- 1. 1886, štev. 85 napisal ,,Faust ali Faustlein gospodu nasprotniku moje ocene, Marnovega Jezičnika."^®) Na jako zanimljiv način je naznanil knjige

„Listi inEvangelia" 1.1860*'^), „Branje in Evangelium"*'), razjasnil izvor in postanek nekaterih Orožno vih pesnij**), opisal latinsko-nemško šolo v Slovencih.^^) Manj se mu je posrečil zgo- dovinski spis „0 početkih kristjanstva na Slovenski zemlji".^*) Hil je čislan sotrudnik ^^Slovana!-^ ^ ^^Slovanskega Sveta"" in marljivo sedaj pomaga Lampetu v ^^Dom in Svetu^^. — Marljivi pisatelj je stopil letos kot župnik v Bučah v pokoj.

Lovro Žvab (1852 — 1888) iz Dutovelj na goriškem Krasu, je pohajal najpoprej gimnazijo v Gorici in potem realko v Trstu, katere pa ni dovršil, nego je vstopil za praktikanta pri davčnem uradu v Trstu. L. 1876. je šel prostovoljec na Srbsko, pa se vrnil še istega leta v Ljubljano ter je učil na Mahrovi trgovski šoli nemški, slovenski, srbski jezik ter zemljepis. Hudo zbolevši 1881. leta se je vrnil v rojstni kraj, odkoder je 1882. 1. šel za zaseb- nega učitelja jezikov v Trst, kjer je po Dolenčevi smrti 1887. 1. prevzel uredništvo »Edinosti^^ ter svoj posel spretno opravljal do smrti. V Gorici je nanj vplival dr. Lavrič, v Ljubljani Levstik? ki ga je navdušil za slovstvene starine in bibliografijo slovensko, v kateri je bil strokovnjak. Pri svojih skromnih dohodkih si je pritrgal od ust, da bi si mogel nakupiti zaželenih knjig; marsi- kateri zanimljivi, redki ali nepoznani knjigi je prišel na sled in jo opisal. Opisal je Z. V. Popoviča ^) tako obširno, da ga je ured- ništvo pred koncem prirezalo; naslikal Fra Gregorio Alasica de Sommaripa*), Ivana Zbogarja^), Ivana Dolinarja*), napisal črtico o Trubarju^), ki pa ni obveljala®); tudi ime Vraz je skušal raz- jasniti.') Stalno vrednost imata njegovi prilogi k slovenski biblio- grafiji ^\ redki spisi ®), Curiositk Triestina ^®), knjižne redkosti


33


•) SI. N. 1886, 85. — '«) Lj. Zv. 1886, 700. — '^ 570. — ") Lj. Zv. 1889, 139.

') Lj. Zv. 1885, 735. — '^) Ltp. SI. Mat. 1884. Pristavi: „Narodno jedinstvo", SI. 1885, 168, 86; Uplemenitev Teharčanov, Lj. Zv. 1885, 164 : Iz slovanskega bajeslovja, SI. N. 1879, 288—292.

  • ) Lj. Zv. 1885, 573; SI. N. 1888, 204; Ed. 1888, 70-72; Lj. Zv. 1881.

— ') Lj. Zv. 1883. — ») Lj. Zv. 1887. — *) Lj. Zv. 1886. — «) Lj. Zv. 1885.

— •) A. Fekonja, Lj. Zv. 1884. — ') Kr. 1884. — «) Lj. Zv. 1883. — ») Lj. Zv. 1883. — »«) Lj. Zv. 1885.


Jezikoslovje. 215


slovenske"), slovenski rokopis iz 1799.1.'*), droben spisek Tru- barjev"), Tomanovo pismo prijatelju (dr. Roblnu v Trstu).'*) V tržaški čitalnici je 1. 1886. govoril o Slavjanskem društvu v Trstu.' ^) V y^Kresu^^ 1882. je objavil pripovest „Topolovo rebro". Urejanje j^EdinosH^ mu je pohabilo njegove slabe telesne moči; pisal je dobro premišljene in učene uvodne članke, ki pa niso navduševali prostega naroda; zastopal je jako odločno svoja načela. V pisavi je pazil bolj na slovniško pravilnost nego na lep uglajen zlog.

Ivan Scheinig (1851) iz Borovelj na Koroškem, od 1877. 1. profesor za grški in latinski jezik na celovški gimnaziji, si je pridobil velike zasluge za raziskavanje koroškega slovenskega ntirečja in za nabiranje narodnih pesnij. Med najboljše spise o slovenskih narečjih se šteje njegov „Obraz rožanskega narečja na Koroškem.*) Poleg tega je obrnil pozornost na slovstveno delo- vanje koroških Slovencev in temeljito opisal najpoprej zapuščino Urbana Jamika *), potem pa njegovo znanstveno delovanje ^) in ugledni položaj, ki ga je zavzemal naš rojak med nemškimi pisatelji na Koroškem. Dalje časa se je bavil z nabiranjem narod- nega blaga in potem najpoprej napisal lepo razpravo o slovenskih koroških narodnih pesnih *), potem pa jih izdal v posebni knjigi.

yosip BenkoviČ^) (1869) iz Kamnika, sedaj špiritual v Alojzijevišču v Ljubljani, je šestošolec začel pisati v ^^Vrteč^ v vezani in nevezani besedi; v pesništvu mu je bilo rodovitno leto 1889. n. pr. „Bitka pri Lepantu", »Zadnja cvetlica" id. V ^^Kole- darju Mohorjeve drušbe^' 1894-. 1. se nahaja „Slavospev svete Stolice". V nevezani besedi je podajal v istem listu (1886 — 1889) pripovedne spise in obraze iz narave, n. pr. „Danica", „Sova", »Ne muči živali" id.; 1890. 1. je začel sodelovati v „Z?ow in Svetu^' s povestmi n. pr. „Sestra Vincencija", „Gostačeva hči" in potem podal mnogo temeljitih življenjepisov, n. pr. Josip Ogrinec (1890. in 1891.), Jurij Japelj (1894), Flor. Hrovat, Janez Parapat, Jožef

") Lj. Zv. 1886, passim. - »') Ibid. - ") Ibid. — ") Ibid. — ") SI. 1886.

>) Kr. 1882. - ') Kr. 1883. — ») Kr. 1884. — *) Kr. 1885.

  • ) Ob SOletnici škofovanja Leona XIII., dnč 19. februarja 1893. L, se

je med ljubljanskimi bogoslovci ustanovila »Academia Operosorum"; to leto pa je tudi 200letnica „Academiae Operosorum", ki se je 1693 1. ustanovila v Ljubljani. Ta akademija je namerjala člene navajati k znan- stvenemu pisateljevanju. Vsako leto so se družbeniki sešli po jedenkrat in so delali načrte za prihodnje leto; držali so se navodila papeža Leona XIII.,


216 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Podmilšak (1895), v isto stroko spada spis ^Slovenski koledarji in koledamiki". Ko je bil kapiteljski vikarij v Novem mestu, je urejal j^Dolenjske Novice^^. V ^Slovencu je 1890. leta na- stopil kot jako plodovit in bister pisatelj na zgodovinskem polju. „Listki" v ^^Slovencu^^ razpravljajo srednjeveške božje sodbe (1890), „Sv. Primož in Felicijan v Slovencih (1891), „Imena papežev po prerokovanju škofa sv. Malahije" (1893). Tudi na političnem polju je bil delaven s peresom, kajti štirinajst člankov naslovljenih „0d kod — kako — kam?" (1891) in „Poglejmo nazaj, da pridemo naprej" (1894) je prišlo iz njegovega peresa. — Sodeloval je pod raznimi pseudonimi tudi v ^^Pomladnih Glasih'^ v ^^Slovencu'\ v „Z>o/. Novicah!-^ in v knjigah ^^Mohorjeve drušbe. Za svoja mlada leta razpolaga z obširnim znanjem, se odlikuje po lepem zlogu in narodnem jeziku.

France LekSe (1862) por. v Pustempolju v župniji Rečica na Štajerskem, je študiral na gimnazijah na Ptuju, v Celju, v Varaž- dinu in na Reki; bogoslovje pa v Mariboru; kapelansko službo je opravljal na raznih mestih in je sedaj od 1897. 1. župnik v Lučah pri Ljubnem v Gornji savinjski dolini. Zanimaje se za jezikoslovje se je napotil na Hrvatsko, in je imel v III. gimnazijskem razredu za slovenščino dobrega profesorja, kateri je staro cerkveno slo- venščino učil primerjaje jo z drugimi slovanskimi jeziki; učil se je ruščine in češčine, pa tudi laščine in francoščine. Prvo raz- pravo je napisal v bogoslovju in ji je dal naslov: „Recimo katero


ki je je dal avstrijskim škofom dnč 3. marcija 1891 : Quapropter apte et salubriter fuerit, si suae propriaeque ephemerides, veluti pro aris focisque propugnantes, unicuique sint regioni eo modo institutae, ut nulla in re a judicio episcopi abscedant, sed recte studio seque cum ejus conveniant prudentia et voluntate. — Člani so bili : Dr. Aleš Ušeničnik, dr. Opeka^ Anton Medved, Josip Vole, Fran Finžgar, Alojzij Stroj, sedaj urednik j^Du- kovnega Pastirja"^ ^ Ivan Barlč, Josip Rozman, sedaj tajnik „ družbe sv. Mo- horja", Ivan Štrukelj, Anton Hribar, Viktor Steska, Josip Benkovič, ki je društvu napravil pravila. Pisali so v časnike: ^Pimski katolik^ ^ ^Dotn in Svet^^ ffVrtec^^ „Slovenec^ in v knjige j,DruŠbe sv. Mohorja^, Razdelili so si predmete; z modroslovjem se peča dr Ušeničnik, z zgodovino Benkovič in Steska, s homiletiko in z otroškimi spisi Stroj, s povestmi in uko vitimi spisi Štrukelj, Finžgar, Barlč, Rozman, boritelj za narodne pravice na Ko- roškem, kot urednik „Mira^y drugi zgoraj imenovani se pečajo s pesništvom. Ta akademija se sme imenovati nekak uvod k »Leonovi družbi** in se je tudi razšla 1896. 1, ko vSe je ustanovila „Leonova družba".


Jezikoslovje. 217


o našem pravorečji" '), kjer uči, naj se / izgovarja kakor v ; Škrabec je v ^Cvetju^ VIII spis imenoval ^korenito razpravo" in dr. Oblak jo je pohvalil v ^^Archivu^^ XII. Ta uspeh mu je dal pogum, da je pisateljeval dalje, in opažal govorico preprostega ljudstva v tistih krajih, kjer je služboval. V nastopnih letnikih „Z>ow in Sveta^^ nahajamo spise : „Nekaj porabnih mislij o slo- venščini v govoru in pismu" *), „Naš jezik in naša književnost" ^), „Imena rodbine in svaščine"*); zadnja razprava je najpopolnejši spis o tej tvarini v slovenščini, prva dva pa dokazujeta temeljito znanje slovenskega jezika. Pa ne samo jezikovno stran je obde- loval Lekše, nego opisal je življenje in slovstveno delovanje dr. Gašperja Rojka^), dr. Križana**). 1894.1. se je udeležil shoda krščanskih starinoslovcev v Spletu in potem potoval skozi Herce- govino, Bosno v Beligrad; 1895. 1. se je udeležil razstave v Pragi in jo popisal v ^^Slovenskem Gospodar ju^^\ ta spis se je porabil tudi za ^^Učiteljskega Tovariša^. Tudi učiteljska lista ^^Vrtec^^ in ^^Popotnik-^ imata 1890. 1. spise od Lekšeta. Lahko trdimo, da spada Lekše med naše odličnejše mlade jezikoslovce.

III. Prirodoslovje in narodno gospodarstvo.

Nobena dežela v našem cesarstvu ni tako bogata na raznih pojavih prirode kakor naša slovenska zemlja; na jugu meji na morje, v zapadu in nekaj na severni strani jo dičijo prirodne lepote planinskega sveta, na vzhodu so ji na diko vinorodne gorice na

v

Štajerskem in Dolenjskem, med planinami in goricami se razpro- stirajo rodovitne planjave. Pesniki so opevali naše reke, deročo Muro in Sočo, bistro Savo in mogočno Dravo, tujci prihajajo ob- čudovat naša jezera in podzemeljske čudeže kraškega sveta. Od Vodnika počenši do Gregorčiča bi lahko našteli navdušene izraze o lepoti naše zemlje, ki prinaša raznovrstne pridelke, podaje premog, železo, srebro i. dr. Ni torej čudo, da se je lepo število slovenskih


  • ) Dom in Sv. 1888. — ') Dom in Sv. 1890, 1891. - ») Dom in vSv. 1892.

— ^) Dom in Sv. 1893. — -) Dom in Sv. 1893. — •) Dom in Sv. 1894.


\'^


218 Zgodovina slov. slovsU'^. IV. del.

pisateljev oklenilo te lepe vede, saj je uže pesnik Vodnik bil tudi navdušen prirodoslovec.

Pridružili smo prirodoslovju tudi narodno gospodarstvo, ker sta si te dve stroki v ozki zvezi; navedeni so pa tukaj samo odličnejši zastopniki te stroke, ker smo prepričani, da bi bilo po- trebno, naj bi vešč strokovnjak o primerni priliki obdelal to stran našega stremljenja v posebni knjigi. Mali narod stoji pod vplivom mogočnih sosedov in se ne more Jahko razvijati, posebno v go- spodarskem obziru ne po prirojenih svojstvih, vendar bi bila obširna in temeljita slika jako zanimljiva in poučna.

a)

Simon Robič^) (1824—1897) iz Kranjske Gore na Go- renjskem, je kapelanoval v Metliki, v Loškem potoku, v Dobu, v

v

Preddvoru, v Borovnici, v St. Juriju pri Kranju, od 1874. leta je bil upravnik na Senturški gori. Zanimal se je za prirodoslovje in imel velike zbirke; največjo je prodal deželnemu muzeju za 1500 gld., katere je določil za dijaške ustanove. Bil je srečen in zadovoljen na Senturški gori, ker je ljubil prirodo črez vse. Pisal je v ^^Novice^\ n. pr. »Kratke popotne črtice polžarja" '), označil Suhadoločkovo dolino kot znamenito gledč raznih vrst

v

polžev \ popisal nekatere griče in jarke v vznožju Senturške gore v geološkem in paleontološkem oziru^), pisal o strupenih kačah*), o kranjskih mahovih.^) Bil je Robič svobodnega mišljenja, dobrega srca in vesele narave.

Dr. Simon Šubic (1830) porojen v Brodčh v Poljanski do- lini na Kranjskem, je 1844. 1. prišel na gimnazijo v Celju, 1850. 1. na gimnazijo v Ljubljani in je tam delal zrelostni izpit, ki se je istega leta vršil prvokrat; potem se je na dunajskem vseuči- lišču posvetil matematiki in fiziki ter 1856. 1. napravil iz tega predmeta izpit z izvrstnim uspehom. 1856. 1. je postal suplent na državni gimnaziji v Budi, 1857. 1. pravi profesor na višji realki v Pesti. 1861.1. je z drugimi „germanizatorji" zapustil Ogersko in postal pravi profesor na mestni realki v Rosavi na Dunaju. Tam je zbolel na jetiki. Mož slabotnega telesa se je uže od drugega


«^) Dom in Svet 1897.

') Nov. 1882. — ") Nov. 1882. - *) Ibid. — *) Dom in Svet 1888, 1889. — *) Izvestja muz. društva III. (1893.)


Prirodoslovje in narodno goapodarstvo- 219

gimnazijskega razreda v Celju moral prežtviti sam in je mnogo bede prebil na Dunaju v dijaških letih. Slavna zdravnika Skoda in Oppolzer sta mu svetovala odločno, naj zapusti Dunaj in si drugod poišče službe. Zatorej se je 1864. 1. preselil v Gradec in tam od 1864. do 1884. leta služil na obrtni akademiji; med tem je bil 1859. 1. imenovan za „extraordinaria'^ matematike in fizike na graškem vseučilišču, pa — brez plače. Pod Stremayerjem so ga na Dunaju razglasili za slovanskega agitatorja. 1874. 1. se je v Zagrebu ustanovilo vseučilišče, in Subicu so ponudili profesuro matematike in fizike, a on jo je odklonil po nasvetu Erjavčevem. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ga je z B1eiweisom vred imenovala dopisujočim članom. Dopisaval je v „i?arf", dokler je sprejemal slovenske sestavke ; ko je pa zahteval hrvatski prevod, je prenehal dopisovati. Mnogo je Šubic pisal v nemškem jeziku,') Jako važne in poučne spise je Subic objavil v ^Ljub- ljanskem Zvonu^', n. pr. „Občni potopi starih in novih dnij (na Sundeških otokih)" *), ,.Ogenj sv. Elraa-' ^), „Kriva vera o usodnih dneh" '), „Nebeški in podzemeljski ogenj" j, „Fogubni malik sveta" ') i. dr. Svojo novo teorijo gorkote, katero je razlagal v spodaj imenovanih nemških zbornikih, je razlagal tudi v „Iiadu jugo- slovanske akademije. Subic je velecenjen sotrudnik ,.Do?n in Sfeta". Trideset let se je trudil z nabiranjem tvarine za najob- šimejši spis „Titansko napadovanje Olimpa", ki ima biti „Kosmus človeškega duha": „Na onem svetu zbrani rajnki očaki, prvaki vseh ljudstev in vseh vekov od prve lučice prosvete v Egiptu, Indiji, Kitaju i. dr. do naših dnij, pretresajo med seboj v dialogih vprašanja večnih resnic, vsak po značaju svojega veka in svojega ljudstva." Rokopis se nahaja v uredništvu „Ljublj. Zvona'^^. Gosp. Viktor Bežek je pisal avtorju: „Kar se tiče zrelosti in jedrovitosti dela, bi jaz Vaš rokopis najrajše primerjal s poznej- šimi Platonovimi najzrelejšimi spisi, kakor ,Politeia'. A kaj, ko mi borni Slovenci za to nimamo niti občinstva. To delo je preorjaško za ^von^; tako, kakor je, bi moralo biti pisano v kakem sve- tovnem jeziku in založiti bi ga morala kaka akademija ali kak mecenat"


') Njegovi spisi, natisnjeni v „Sitzungsberichte der k. k. Akaderaie der Wissenschaften in \\'ien in v „Poggendorfs' Annalen" se pečajo z novo mehanifino teorijo gorkote. — ') I.j. Zv. 18B3. — *) Ib. 1891. — •) Ib. 1892. — •) Ib. 1892. - ") Ib. \mi.


220 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Matej Vodušek porojen 1839. 1. pri Novi Štifti blizu Ptuja, prišel je 1869. 1. za profesorja v Kranj, 1872. 1. v Gorico, 1877.1. v Ljubljano, kjer službuje še sedaj na višji gimnaziji. Opisal je Popoviča in za Rožkov latinsko-slovenski slovar izdelal črki F" in L. Bolj priljubljena tvarina pa mu je zvezdoznanstvo ; opisal je prehajanje Venere mimo solnca dn6 6. dec. 1882. 1., označil Platonovo leto, objavil svoje mnenje o določevanju časa poldnev- nika (meridiana) in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih. Svoje temeljito strokovno znanje v tej vedi je pokazal v obširni nemški knjigi.

Dr. Jošef Križan^) por. 1841. 1. v župniji sv. Križa na Murskem polju, je pohajal latinske šole v Varaždinu, učil se na graškem vseučilišču matematike, fizike in modroslovja; ugodno sta vplivala nanj učitelja Mach in Nahlowsky. Jedno leto je bil suplent v Požegi, 1868. 1. je prišel v Varaždin, kjer službuje še sedaj. 1893, 1. se je v Varaždinu slovesno praznovala petindvajset- letnica njegovega tamošnjega službovanja. Marljiv sotrudnik je bil Pajkovi „Z(9ri" in ^^Kresu^^. V prvem listu se nahajajo ti-le spisi: „Vreme"*) „0 naši zemlji", „Spanje", „Mesec", „Merkurij",*) „Jupiter", „Hitrost zvoka'^, „Zvezde repatice",') „Tycho de Brache", „Solnce", „Satum", „Uran", „Neptun", „Hitrost svetlobe",*) „Vza- jemno delovanje naravnih močij", „Zmota očij pri vidu",^) „Gle- danje z obema očima", „Elektrika vzbujena z dotikanjem".®) V „jK>^5«" je navedel zgodovino mnenj o postanku potresov.') Da bi Slovenci opustili predsodke in vraže gotove vrste, je po zakonih fizike, spektralne analize in astronomije razložil „Sevemi sij".") V dušeslovno stroko spadajo spisi: „Nečustveni svet", „Razvoj predstave duše človečje." ®) Obširneje je o dušeslovju pisal v mari- borskem učiteljskem listu ^^Popotnik^^ . Vse te sestavke je potem združil v knjigo „Logika" 1887. Glede na terminologijo imajo pre- magati težave tisti pisatelji, ki orjejo ledino; samo pisatelj ni vselej dosleden, n. pr. rabi izraz: „analitiški" in „sintetični" pojmi, potem „razstavni" in „sestavni"; tudi rabi pisatelj izraz „osnov, i" namesto

-) Dom in Sv. 1894; Hrvatski Učitelj 1893, 21.

>) Zr. 1872. — ') Zr. 1875. — ') Zr. 1876. — *) Zr. 1877. — ^) Vest. 1874.

— *) Vest. 1875; dostavi „Elektrika vzbujena po atmosferičnih procesih", ibid.

— ') Kr. 1S81; pristavi „Žarenje neba", Kr. 1884. - •) Ltp. SI. Mat. 1874. — •) Vest. 1873; pristavi „Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali. Kr. 1881.


Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 221

„osnova, e", ,,biten, a, o" nam. ^bistven, a, o". Opisal je tudi pisa- teljevanje dveh Slovencev, ki sta živela v Hrvatih, Luke Zime in Francelja*^). Podpiral je slovenske mladeniče, učeče se na Hrvatskem, oživil v Varaždinu čitalnično društvo ^Dvorano^^ in pevsko društvo ^^Vila^\ uvel predavanje in se priljubil tako, da so ga izbrali za poslanca občine Varaždina. Tudi v hrvatskem slovstvu je marljivo delal, v ^.Viencu"\ ^^Napretku^' , in v gim- nazijskih izvestjih objavivši mnogo sestavkov.

v

Vincencij Borstner (1843) od sv. Miklavža na Štajerskem, profesor na ljubljanski veliki gimnaziji, opisuje v ^^Kresu^^ 1881. spektralno analizo kot pripomoček astronomiji, razjasnjuje tele- grafska vremenska poročila (1882), naznanja in ocenja Celestinovo ^Geometrijo za nižje gimnazije" (1883).

Dr. Makso Samec (1844 — 1889) iz Arclina blizu Vojnika

v

na Štajerskem; sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani, se ie 1871. 1. nastanil za praktičnega zdravnika v Kamniku, potem za zdravnika pri železnici v Trstu 1873. 1. in 1877. 1. zopet v Kamniku, ka- teremu je tudi županil. Visokošolec je poslovenil ruski roman „Dim", pozneje ,. Pomladanske valove". Zapusti vsi lepo- slovno polje, se je obrnil k prirodoslovju, opisal gluhoneme s sodnijskega stališča, podal črtice ob vplivu podnebja na človeški organizem. Večji in s slikami razjasnjen spis je o spektralni analizi.

Jakob Čehular (1845) iz Slatine na Štajerskem, profesor od 1872.1; službuje na goriški gimnaziji; spisal je „Fiziko" 1882. Jezik je lep in pravilen ; v razvrstitvi kemične tvarine bi se bil pisatelj moral bolj ravnati po dotičnih pedagogičnih načelih; slo- venskim izrazom bi naj bil povsod dodal nemške.

Josip Celestina (1845) iz Zagorja na Kranjskem, profesor od 1876. 1., službuje v Ljubljani je po Močniku 1882. 1. „ Arit- metiko", 1883. 1. „Geometrijo '^ priredil za nižjo gimnazijo. Prelagatelj se ni pretesno držal izvirnika; slovenskim izrazom je pridejan vsakokrat tudi nemški ali latinski, kar se mora odobravati. Vsled tega, ker se je po ministerskem ukazu na nižjih gim- nazijah v Kranju in v Rudolfovem in v slovenskih oddelkih ljub- ljanske gimnazije začela matematika poučevati slovenski, zato je trebalo primernih učil. Prevod je uravnan tako, da se čita kakor izvirno delo.


10


) Kr. 1885.


222 Zgodovina vslov. slovstva. IV. del.


Viljem Ogrinec (1845 — 1883) okrajni sodnik metliški, je bil vsestransko izobražen mož in je za ^^Novice^ mnogo sestavkov spisal iz zvezdoznanstva, n. pr. „Nekaj o luči", „0 utrinkih«, „0 solncu'\ Posebno pikro je spisana kritika o astronomskih izrazih v Jesenkovi jjZemI jepisni začetnici"; v prijetni besedi je sestavil poučno delo: „Nekatere opombe in popravke" k Dragotina Savperla spisu ^Potovanje po nebu". (Nov. 1865.) ^.Slov. Matici je poslovenil ^Astronomijo" v Schodlerjevi „Knjigi prirode". — Beseda mu teče gladko, zlog je jasen.

Matej Tonejec (Samostal) (1846 — 1882) iz Gorjan na Go- renjskem, po izvrstno dovršenem zrelostnem izpitu v Ljubljani 1869. 1. vstopil jednoletni prostovoljec v 18. pešpolk, kjer je istodobno poslušal na tamošnjem vseučilišču predavanja o kla- sičnem jezikoslovju; ker pa radi slabih gmotnih razmer ni mogel dovršiti priljubljenih mu študij, vstopil je v učiteljišče v Celovec, prebil 1872. 1. z odliko izpit za meščanske šole za vse predmete razven risanja in postal suplent na tamošnji realki, potem na dekliški meščanski šoli, 1875. 1. na enakem zavodu v Leopoldovem predmestju na Dunaju, kjer je na vseučilišču obiskoval predavanja o prirodoslovju in matematiki, in napravil iz njih izpit 1881. 1.; tudi iz brzopisja je napravil izpit. Morda vsled trdega boja za živ- ljenje, vsled trpljenja, prestanega v bosenski okupaciji, mu je zdravje začelo pešati, da je umrl v domačem kraju 15. maja 1882. L Začel je pisateljevati za Stritarjev „^£?on" slike iz priljubljene mu gorenjske strani, n. pr. „Bratovlja peč", čije nauk se glasi „Spoštujte stare ljudi; šiba božja je dolga, vsacega lahko zadene". Blažunova mati je pripovedovala v povesti „Za starim gradom" o kruti grajščakinji. Večina njegovih kratkih in prijetnih povesti pa se vrši v preprostem narodu, v kmetih, s katerimi je Samostal rad občeval, in za katere je mnogo storil v svojem rojstvenem

v

kraju, n. pr. „Na slemenu"; „Crtica iz življenja na kmetih", slika starega kmeta, ki je bil vesel, če je mogel govoriti s Trojanovim gospodom, ki je rad nabiral cvetlice. Enaka slika je „Starec samotar na novega leta dan"; spretno je popisal „Planšarico in pastirja", „Predice na Gorenjskem", „Rudokopa", „Podgorko". Prijetno se čita sestavek „Na planinah" v Stritarjevem „^£?onw" 1879. 1. Spis „Baba na Poljanah" (str. 309) razlaga po narodni pravljici okamenino v pečini nad Kočno na potu iz Javomika


Prirodoslovje in narodno gospodarstvo.


v Bled. Iz prirodoslovja je popisal ,,Lisici in jazbeca'", posebno obširno pa „Strupenc kače". Mnogo svobodnega časa Je preživel v triglavskem pogorju, ki je je poznal natančno; poznal je mišljenje tamošnjega prebivalstva in je opisaval verno; prijetno se čitajo njegovi popisi in slike, samo omeniti bi bilo, da so nekateri izrazi preveč stereotipni. Bil je vesten učitelj^ spoštovan tovariš in plemenit značaj.

Luka Lavtar (1846) profesor od 1873. 1., službuje na pri- pravnici v Mariboru, je spisal za učiteljišča „Občno aritmetiko". Tvarina je primemo razdeljena, jezik lep in razumljiv; knjiga se more rabiti tudi na gimnazijah.

Franc Hauptman (1847) od Sv, Križa nad Kamnico na Štajerskem, učitelj na ženski pripravnici v Gradcu, marljiv so- tnidnik ^Popotnika^ . Ko ponatis iz tega lista (IV. teč.) je izšla „Fizika" 1884. Pisatelj govori o načinu, kako se naj poučuje pri- rodopis v prostonarodnih šolah; napotki so jako porabni

Andrej Senekovič (1848) iz Ščavnice na Štajerskem, pro- fesor na veliki realki v Ljubljani 1874—1885; ravnatelj v Novem mestu do 1890, 1,, odslej ravnatelj na veliki gimnaziji v Ljubljani, (kjer je tudi občinski svetnik), je pisal črtice iz dunajske električne razstave in ocenil Celestinovo „ Geometrijo". Samostalno delo je njegova „Fizika" 1883. Sestavljena je knjiga z malimi izje- mami po uradnih insfrukcijah za avstrijske realke. Podobe so razven jedne vse pravilne; izrazi ugajajo po ogromni večini. Ravno tako je spisal tri izbome učne knjige ,,Osnovni nauki iz fizike" za meščanske šole.

Dr. Ignacij Klemenčič (1 853) iz Trebnjega na Dolenjskem, je 1879. 1. v Gradcu napravil doktorat in se istotam habilitoval za privatnega docenta za matematiko in fiziko; postal je 1888. 1, v Gradcu izvanredni in 1895. I. redni profesor v Inomostu. Svoje nemške spise je objavljal v zbornikih dunajske akademije in po drugih znanstvenih časnikih, Klemenčič je sotrudnik „LjubIjan- skega Zvona^.

Ivan Šubic (1856) iz Poljan na Gorenjskem, ravnatelj obrtnih strokovnih šol, razklada v obširnem spisu „Rastlinske bolezni" (Lj, Zv, 1887), da prihajajo te bolezni iz mehaničnega poškodovanja ali iz škodljivega vpliva neorganske narave ali pa od rastlin in


224 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

živali. Njegove prve sestavke „Zlato" in „Palme" nahajamo v Stritarjevem ,^Zvonu^' 1877., in 1878. ,.0 dragih kamenih in biserjih".

(Več. 1885.)

Ferdinand Seidl (1856) iz Novega mesta, učitelj na goriški realki, je primerjal v posebnem spisu toplinske razmere zagrebške in ljubljanske. Pisatelj, ki v Slovencih prvi raziskuje meteorologijo, navaja najpoprej Lambert-Besselovo ,.Formulo o osnovni motenja oproščeni toplini", in podaja na podlagi tridesetletnega (sicer ne vsega lastnega) opazovanja v Zagrebu in Ljubljani stalne jednačbe in izračunjene formule, kako se toplina po Kranjskem in Dolnjem Štajerskem preminja z nadmorsko višino. — Temeljita sta njegova spisa: ,,Osnovna toplina v Ljubljani" in „0 menjavi topline v Ljubljani." (Lj. Zv. 1886.)

h)

Slovenci so po svoji ogromni večini kmetški narod; zato so se slovenski rodoljubi koj v začetku preporoda našega naroda brigali za njegovo vzgojo v tej stroki; to nam dokazujejo Blei- weisove „iVb27/c^". Mi Slovenci sicer nimamo narodnega in boga- tega plemstva: Cojzi, Trpinči in Rudeži so redko sejani, ali vendar so se v „iV(027/caA" oglasili Gustav grof Auersperg ^), Anton grof

^) Gustav grof Auersperg: „Žveplo pomoč zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov" (N. 1879). Baron Bibra']Q spisal nekaj opazek o reji bek (N. 1886.) Anton grof Barbo k članku: „Kako zeleno krmo ohraniti?" (N. 1890.) M. BreBnik^ učitelj : „Dokazi velikega dobička, ako pridelujemo krompir tudi iz vsemena" (N. 1873): povedal je, kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domačo rabo po novi vagi (N. 1875). Ljudevit Dimic^ c. kr. nad- gozdar, zdaj dvorni svčtnik, je vSpisal obširni potni pouk o Krasu in pogo- zdovanju Krasa (Nov. 1871), „Kako se odvrne škoda, ki jo sneg dela drevju" (N. 1886). Med svilorcjci se je oglasil tudi Anton Hrovatin^ duh. pomočnik pri Novem sv. Antonu v Trstu in razložil, kako se prideluje Delprino zdravo vseme (N. 1S72). Ivan Hribar, zastopnik banke vSlavije, je podal življenjepis Janeza Dzierzona s sliko (N. 1880). Mat. Hov ar ^ kmet v Paradišču, premišljuje o žalostnem stanju kmetijstva (N. 1880). Dr. M. Godec^ pomorski zdravnik, pojasnjuje „Ozebo sadnega dre\'ja". Gašpar Krišnik objavlja ^Narodne prav- ljice o umnem gospodarstvu" (N. 1880). Anton Ogidin v Novem mestu razlaga, kako je ravnati nograde po toči oškodovane (N. 1873), ^Preiskave novega vina" (N. 1875). 1877. 1. se obrača do deželnih in državnih poslancev, da bi se ustav- ljali zarubljenju pretečemu vsled dolgov (N. 1872). Jos Lenarčič: „Pridelujmo oves" (N. 1887). „vStrešna lepnica" (Dachpappc) 155. „Perutninstvo (N. 1889). Jan. K.pl. PiheUtajnski: „ Vpliv svetlobe na rastlinstvo" (N. 1880) ni iz- viren, nego posnet po dr. G. Heycrju. ,, Važnost vode za rastlinsko življenje" " 1880).


Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 225

Barbo, baron Bibra plem. Pukelstajnski. Župniki na kmetih so dostikrat sami posestniki in so na tak način navezani na to, da se bavijo z narodnim gospodarstvom, pred vsem imenujemo Janeza Mesarja na Gorenjskem.

V drugi vrsti so poklicani učitelji pečati se z narodnim gospodarstvom in kmetijstvom; častno mesto med njimi zavzema Matija Rant na Kranjskem; med kmeti samimi so se oglasili pisa- telji n. pr. Matija Ilovar v Paradišču in Miha Bizjak v Framu blizu Maribora , od cesarja odlikovan kot izboren sadjerejec ; dr. Pavel Tumer (Ahasverus L) je danske in norveške kmete našim stavil v vzgled.

Sčasoma so se začele snovati kmetijske šole, in učitelji na takih šolah so najznamenitejši strokovnjaki v tej stvari. Mej temi se odlikujejo:

Rihard Dolence, vodja kmetijske šole na Slapu, Ernest Kramar, bivši popotni učitelj in vodja kmetijske šole v Gorici; Gustav Pire, urednik treh gospodarskih listov; Franjo Kuralt, poprej učitelj kmetijstva v Gorici, sedaj tajnik gospodarskega društva v Zagrebu, Fran PovSe^ mnogoletni urednik j^Gospodar- skega lista^' v Gorici in vodja slovenske kmetijske šole v Gorici, Viktor Rohrmann pa Franjo Šolmayer,

Tem strokovnjakom se pridružujejo v novejšem času dr. Josip VoSnjak s svojimi temeljitimi spisi ,,0b agrarnem vprašanji*' (y^Letp. Mat. Slov."' 1884) in ,,Socijalni problem in kmetski stan^' (Letp. Mat. Slov. 1885).

Tudi juristi niso izostali: dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru, je gospodinjam spisal primerno knjigo in v ^^Ljubljan- skem Zvonu 1886 opominjal k večji zmernosti.

Janes Mesar (1832 — 1895) iz Jesenic na Gorenjskem, 1855. 1. kapelan v Bohinjski Bistrici, 1861. 1. župnik na Bohinjski Beli, 1863. 1. na Bistrici. V Bohinjski dolini se je ž njegovim pri- hodom začelo razumno gojiti lanarstvo, sadjarstvo, živinarstvo, mlekarstvo; njegova zasluga je, da so se v Bohinjskih planinah začele snovati sirarske zadruge. Mesar je bil marljiv načelnik po- družnice C. kr. kmetijske družbe v Bohinju.*) Pisal je o zboljšanju planinskega gospodarstva*), naslikal gospodarske razmere na ne- katerih kranjskih planinah.^)

») Nov. 1887. - ') Nov. 1875. — ^) Ib.


226 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Lovro Mencinger (Golski), župnik na Golem, porojen 1835. 1. v Bohinjski Bistrici, priporoča v toplo pisanem sestavku: „Prijateljem sadjarstva za novo leto" *), kmetijske podružnice in šolske vrte^); opisal je „Prikazen na Golem"*) (barvano podobo v meglah).

Dr.yosip Vodnjak je po vzgledu Bleiweisovem svojo po- zornost obrnil na gmotno stanje slovenskega naroda in Slovencem Čehe postavil v vzgled, n. pr. „Učimo se od Čehoslovanov" *) in povdarjal, da morajo Slovenci najprej postati neodvisni od tujcev; zaradi tega je 1874. 1. priporočal „Zadruge z neomejenim poro-

v

štvom". Ker so na Češkem te hranilnice uspevale jako ugodno, se je napotil v Prago poučit se o njih upravi in je omeniP), da se brez posebne težave vodijo taki zavodi in da pride na Češkem na 25.000, na Moravskem na 9000 oseb jedna posojilnica, dočim posluje na Kranjskem samo jedna. Z veseljem je naznanil nekoliko let potem, da je posojilnicam znižan davek."*) Za naše narodno gospodarstvo je najvažnejši kmetski stan. Napisal je v koledarjih ^Družbe sv. Mohorja" od 1872. do 1890. 1. poučnih spisov za ljud- stvo, n. pr. „Posojilnice na pomoč kmetskemu ljudstvu", „Hranil- nice in posojilnice na kmetih", „Proti žganju", „0 koleri", „Prva pomoč v smrtnih nevarnostih", „0 gospodarskih šolah". Kako močno ta stran zanima mnogoletnega bojevnika na polju politične delavnosti, se razvidi iz tega, da se je sedaj v pokoju v rojstnem kraju popolnem posvetil narodnemu gospodarstvu, o katerem je tudi obširno razpravljal v ^^Letopisih Matice Slovenske^'- v letih 1884.— 1888.

Matija Rant (1844) od Sv. Lenarta na Kranjskem, nad- učitelj na Dobrovi na Kranjskem, marljivo obdeluje gospodarsko, prirodoslovsko in pesniško polje, prvo stroko s posebnim ozirom na krajevne razmere; glasilo so mu ^^Novice^^\ kmetski stan v dobrem gmotnem položaju mu je glavni steber vsem drugim sta- novom'), obrtnijo v trnovsko-vremski dolini priporoča tudi žen-


') Nov. 1871. — =) Nov. 1871. — ') Nov. 1878; to prikazen je popisal tudi šolmayer, Nov. 1877.

  • ) SI. Nar. 68, 40; pristavi: ^Trgovina z grozdjem na Rusko." —

') vSl. Nar. 1872, 53. — ^) ^Enketa o propadanju kmetijstva na Kranjskem", vSl. 1884.

') Nov. 1879, 115; N. 1881, 1884, 1885.


Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 227


skam za zimski čas*), obširno in temeljito opisuje živinorejo v tmovsko-vremski dolini*); umnim gospodarjem podaje desetero pravil *): Notranjcem priporoča sadjerejo '*), s katero se je osobito rad pečal, kajti večkrat je učil v ^^Novicah-^ da je treba pra- vilno saditi in snažiti sadno drevje in spomladi") za to potrebno ukreniti. Ker pa imajo rastline in osobito drevje mnogo sovraž- nikov v živalstvu, JQ klical zoper ogrce „Na vojsko, na vojsko" ') in opisal nekatere sadnemu drevju škodljive mrčese"). O tem predmetu je posebej izdal „Opis". Ljubljana 1883. Ta knjižica je nastala iz izkušenj, ki si jih je pridobil marljivi pisatelj v večletnem boju s škodljivimi mrčesi. Opisal je posebej velikega ponočnega pavlina (dasgrosse Nachtpfauenauge)"), češnjevega jedrčarja (Kirsch- kemriissel-Kafer)'®), vrbarja ali lesnega črva (Weidenbohrer) ' ^) in podal kratke poteze iz splošnega življenja metuljev in gosenic.'^) Slovesne prilike so mu dale povod, da je izpregovoril važ-

v

nejšo besedo; v spomin poroke Rudolfa s Štefanijo je nagovarjal Vipavce, naj se trdno oklenejo uprav v ta namen osnovanega ^Vipavskega sadjerejskega društva'^ *^) „sč združenimi močmi za splošni napredek nam in našim naslednikom kliče 1883. 1. v spomin 600 letnice.**) Odločno zahteva Rant, da naj ljudske šole skrbe za umno gospodarstvo.**'^) Da bi pa tudi preprosti kmet razumel napredek v kmetijstiru, navaja v spisu „Pri sosedu" starikave in napredne kmete razgovarjajoče se o kmetskih zadevah.

Rihard Dolenec (1849) iz Podbrdja v Št. Vidu v Vipavski dolini, je 1873. 1. postal vodja dež. in vinorejske šole v Vipavi. Poprej je dovršil kmetijske študije v Altenburgu in pohajal sadjerejsko šolo v Klostemeuburgu. Ponujeno mu službo na Tirolskem je odbil in šel na Kranjsko. (Nov. 1873, 135.) V ..Novicah 1869 je razložil razvitek čebeloreje od prvega početka do najnovejših časov in je v sestavku „Naprej, čbeloreja slovenska" ^) priporočal sedem točk v prospeh te stroke. Odgovoril je na vprašanje iz Štajerskega, kako je zboljšati slabo zrno, da je je treba pasteurizirati ^), pri-


  • ) Nov. 1881, 60. — ^) Nov. 1881, 100—132. - ') Nov. 1882, 217. — ^) N. 1887,

36. — •) N. 8, 437 ... 73; pristavi : »Nekaj o ajdi in njenem pridelovanji"^, N. 1882, 24. — O N. 1875. — ") N. 1879, 177-249. — '} Nov. 1881. — »") Ibid. — ") Ibid. — ") Nov. 1882. - ") Nov. 1881. — ^') Nov. 1883. — O Nov. 1880.

  • )Nov. 1871; pristavi: „Kako murve obrezovati ?" N. 1871, 188; „vSkoči-

doljski panj«,N. 1891, 304. — ') N. 1872, 92 . . . 193.


228 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


poročal sadno drevje saditi ob krajih cesarskih in srenjskih cest '), izpregovoril „Prijazno besedo vipavskim kmetovalcem"*) in raz- ložil po nemškem sadjerejcu dr. Lukasu izumljene sadne sušilnice % Ker je ^^Gospodarska priloga^' ^^Slovenskega Gospodarja krivo razumela nauk o obrezovanju trt, je on to reč pojasnil po pravilih slapinske šole.") Dolenec priporoča kranjskim vinograd- nikom rudečega španjola, modro portugalko in črnega bur- gundca^) in navaja praktična vinograjska orodja^); v obširnem sestavku „Studije o povzdigi kranjskega sadjarstva" ®) zahteva, naj se goji v pravi meri in po pravem načrtu. Dolenec je izumil sušilnico, čije načrt se razjasnjuje v ^^Novicah^ 1884, 316; de- želnim in državnim poslancem je priporočal domače pristno vino braniti proti fabrikantom.^®) Po francoskih izkušnjah, je rekel, je bakreni vitriol dobro sredstvo proti peronospori ^^), pa je tudi koristno, z žveplom zakajevati vino *'^); omenil je izkušnje z

v

ameriškimi trtami v Bizelju na Štajerskem'^), razlagal je, katere ameriške trte sadimo"), in razjasnil požlahnitev zelenečih ame- riških trt.*^) Spisal je tudi nekaj knjig iz svoje stroke; te so na- vedene v bibliografiji.

v

Grustav Pire (1859) iz Škofje Loke, je pisal spomine iz

v v

potovanja po velikih posestvih na Ruskem. Češkem in Sleziji (Nov. 1880). Premala gospodarska omika, sIoto denarno stanje in premalo trdne volje so mu tri glavne ovire v napredku sloven- skega kmetijstva (Nov. 1880); množina poljskih pridelkov je od- visna od množine redilnih snovij v zemlji (Nov. 1880). Kdo je res ud C kr. kmetijske družbe na Kranjskem? Vsak, kdor ljubi lepo kranjsko deželo in slovensko ljudstvo (Nov. 1887). „0 amerikanski sadni sušilnici in koruzni uši" (Nov. 1886). V ^^NovicaK-^ (1884) je temeljito opisal živinorejo na Kranjskem. Izdal je Pire „Mle- karstvo" 1884. Knjiga je pisana poljudno pa vendar temeljito in namerava našemu narodu odpreti nove vire dohodkov; večjidel je ponatis iz „Novičnih" sestavkov pisateljevih (1884). — Pire je kot tajnik kranjske kmetijske družbe tudi urednik gospodarskega


lista ^^Kmetovalee^^


') N. 1872, 259 . . . 305. — "•) N. 1879, 248-304. — ') N. 1879, 331 . . . 366; dostavi : j^Klic našim deželnim in državnim poslancem iz Vipavske doline'^, N. 1881, 19. — «) N. 1880, 99. — ') Nov. 1884. — «) Nov. 18S4, 89, 100. — ») Nov. 1884, 187 .. . 237. — ^") Nov. 1885. - ) Nov. 1886, 9. — ^^) Nov. 1886, 290. — *') Nov. 1889. — ) Nov. 1890, 106. — »•) Nov. 1890, 202.


Prirodoslovje in narodno gaspodarstvo. 229

Franjo Kuralt ( 1 849) iz Mengša na Kranjskem, je višjo gimna- zijo dovršil v Varaždinu, gospodarsko akademijo v Starem gradu (Ungarisch-Altenburg) (1870 — 1871). Presluživši nekaj let kakor go- spodarski pristav in oskrbnik na velikih posestvih na Pankovem pri Zagrebu in v Slivnici blizu Maribora je 1874. 1. postal učitelj gospo- darstva na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici, in 1878. 1. tajnik ^^Hrvatsko-slavenskega gospodarskega društva u Zagrebu^. Po okupaciji Bosne je na željo vojvode Wurten- berga prepotoval Bosno in ministerstvu poslal obširno spomenico o ondišnjih gospodarskih odnošajih. Povabljen od bolgarske vlade,

v

da ustanovi v Cifliku blizu Ruščuka gospodarsko šolo, se sicer ni odzval pozivu, a prepotoval je Bolgarsko, da se seznani s tamošnjimi gospodarskimi odnošaji. Slovstveno je začel delovati Kuralt 1871. L, ko je bil slušatelj na akademiji, in je v j^Novice^^ pisal članke o gospo- darstvu; istotam je objavil tudi potopisne črtice o Bosni; v Gorici je bil urednik ^^Gospodarskega lista^^ V tem času je nDrušba sv. Mo- hor/a^ iz njegovega peresa podala slovenskim kmetom jako spretno urejeno knjigo o sadjarstvu. Preselivši se med Hrvate je tam na- daljeval pisateljevanje o svoji stroki. Hrvatom spisana knjiga „Vinogradarstvo" je 1886. 1. prišla na svitlo v Novem Sadu. 1889. 1. se je Kuralt napotil na Francosko, da se prepriča na licu mesta, kako Francozi opravljajo svoje vinograde. Njegovo tiskano poročilo o tem potovanju se je razdelilo med kmete in je mnogo pripomoglo k temu, da so se poprijeli kmetje amerikanskih trt. Kuraltov delokrog in vpliv na razvitek vinogradarstva na Hrvat- skem povzdiguje tudi koledar, ki ga je 1893. 1. začela izdajati tiskarna Kugll i Deutsch, osobito pa dvojica časnikov, koja urejuje uže od 1878. 1., namreč „ Gospodarski Ust in ^^Seoski Gospodar^'; oba izhajata v 14.000 izvodih.

Franjo Povše (1845) iz Kresnic v okraju Litijskem, je, dovršivši kmetijsko akademijo v Altenburgu, služboval za ravna- telja na deželni kmetijski šoli v Gorici od 1869. — 1885. 1. Nato se je preselil v Ljubljano in se je posvetil javnemu življenju ter bil izvoljen državnim poslancem. 1875. 1. je ministerstvo Povšetu naložilo, naj preišče goveja plemena v Istri, na Goriškem in na Go- renjskem, in povč, katera plemena so prilična za posamezne kraje.') Poročal je o shodu vinorejcev in o razstavi vin na Dunaju*); svilo-

») Nov. 1871, 367-384; prim. Nov. 1881, 73. — 'j Nov. 1879, 345-417 „Kako na Goriškem sušijo svinjsko meso". Nov. 1878, 26.


1


_\;\^^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


iciv.vin na Kranjskem priporoča, naj se ustanovi sredstvo za pro- sLuo kokonov/M IS76. 1. je imel v Metliki govor o cepljenju trt*), l SV :. !. je i>pis;il razstavo goveje živine v Celovcu ^); kmetijske družbe !c na^iivn arjal, naj si izprosijo izdatne podpore *), povdarja, da kmet ne sme voc gospodariti po starem '); nasvetoval je najboljšo od iv\la Ji^ roda stanovitno živino **), po vzgledu na Tirolskem in S\ ioai*skom je priporočal mlekarske zadruge.®) Na podlagi vestnih Niatisti<>nih podatkov je narisal natančno sliko o živinoreji na Kiaujskom, vso živino je cenil na trinajst milijonov goldinarjev. I ivial je več let ^^Gospodarski list v Gorici (glej „Casniki in časnikarstvo") ter izdal nekaj porabnih knjig za kmete. (Glej biblii^^ralijo.)

v

Dr. Ernest Kramar (1854) iz Škofje Loke, predstojnik kmotijsko-kemičnega poskuševališča v Ljubljani, priporoča idrijsko \\\\\> (^Nov. 80) za gnojilo našemu polju in razklada redilno vrednost planinskega sena. (Nov. 81.) Ta spis je bil objavljen tudi v du- najskem nemškem listu ^Mesterr, landw. Wochenblatf^ in uči, kako je treba oskrbovati govejo živino. Njegovo večje delo je: ..Kmetijsko berilo". Pisatelj je zajemal iz Bleiweisove „Živinoreje", i/ Kuraltove „Sadjereje", iz Erjavčevih „Skodljivih živalij", iz Poviijetovega „Umnega Kmetovalca" in drugih strokovnih knjig. Nokopis je pregledal deželni nadzornik A. Klodič vitez Sabla- di»lski, gledč jezika pa Erjavec. Tvarina je razdeljena tako spretno, da knjiga učiteljem rabi za vodilo in učilo.

Viljem Rohrman (1862) iz Novega mesta, učitelj na kme- tijski šoli na Slapu sedaj na Grmu, je v obširnem sestavku „0b- delujmo umno naša polja" ^) zahteval, da je treba orati globlje in zemlji dati počitek ; prvo točko je obdelaval marljivi sodelavec ^Movi&' Matija Rant; njegovim nazorom pa je ugovarjal Rohrman.*) Povedal je tudi svoje mnenje o odvodenju zemljišč, o kmetijskem knjigovodstvu^), o živinski paši v ravninah *) in priporočal govedo švicarskega plemena. On navaja tudi rastline '), katere provzročajo plodovitost ali rodnost zemlje. Napisal je tudi več samostalnih del (glej bibliografijo), ki so dobro došla slovenskim gospodarjem.

») Nov. 1875, 217. — "») Nov. 1877. - •'^) Nov. 1877. — •) Nov. 1880, 86. - ^) Nov. 1880, 131, 171 ; dostavi: „Šota sposobna za nastiljo in gnojitev*', Nov. 1880, 187, 196. — ") Nov. 1880, 384. — ') Nov. 1880, 242.

') Nov. 1884. — ') Nov. 18S4. — ') Nov. 1885. — •*) Nov. 1886. — *j Ljublj. Z v. 1890.


231

Franc Šolmajer piše o razorih za odtekanje vode na njivah '), o zložbi zemljišč '), o uravnavi zemljiškega davka ') , podaje kmetijske črtice iz Rumunije '), toži v dopisu iz Slatine na Rumunskem ^), da so Rumunci zaprti in nestrpni proti tujim strokovnjakom, popisuje zanimivo gozdove'), lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah ; v posebni knjižici je poročal o dunajski razstavi 1873. 1. Ker Šolmajer ni bil zmožen slovenskega književnega jezika, so vsi njegovi slovenski spisi prevodi.

Franjo Padar razpravlja v sestavku „0 gozdnem var- st\-u" ^): 1. skrb za gozdne meje; 2. za seč in semenišče; 3. za gozdna pota; 4, za trebljenje posekanih krajev; 5. za les. Izraža misel, da ne samo visoki davki, nego neprimerno uravnana živino- reja in poljedelstvo provzročujejo propadanje kmetskega stanu.') Franjo Padar je kot oskrbnik državnih sadišč v Postojni 1873, 1, v tamošnji nedeljski in ljudski šoli razlagal po štiri ure na teden gospodarske in kmetijske predmete. Na ta način je kranjski deželi povrnil stroške *), ki ga je bila poslala na šneperško šolo. Padar v sestavku „Gozdna policija" ') hvali vlado, da je namestila gozdne nadzornike.

Frančišek Jančar ?&\?: (1820—1889) porodil pri Kuharovih v Crešnjevcih in je prostonarodno šolo pohajal najpoprej pri Sv. Petru, potem pa v bližnji Radgoni, kjer se je vrlo zanj zanimal njegov bližnji rojak Peter Danjko. Ta je nagovarjal stariše, da so bistrega fantka dali v latinske šole; 1841,1. na jesen je vstopil v bogoslovje v Gradcu. Tam se je za njegovega časa toliko Slo- vencev pripravljalo za duhovski stan, da so čestokrat preglavico delali ravnatelju; zato so kaj radi slovenske duhovnike nameščali na Nemškem, češ, naj se jim ohladi prevroča kri. Tudi njemu se je godilo tako: kapelanoval je v Ottersbachu, v Fladnici, v Kirch- bergu ob Rabi, pri sv. Štefanu v Rožni dolini; šele čez osem let je prišel na Slovensko k sv. Lovrencu v Puščavi, potem k Sve- tinjam blizu Ljutomera in 1850. 1. v rojstno župnijo sv. Petra, Radi odločnega narodnega mišljenja so ga tožili nasprotniki, in moral je iti zopet med Nemce v Arvež (Amfels). Tamošnji župnik, vrli Slovenec Frančišek Vršič, je dosegel s svojim vplivom, da so ga

■) Nov. 1871. - ') Ib. - •) Nov. 1874. - ') Nov. 1878, 1881. — ') Nov. 1883. — *) Nov. 1881.

') Nov. 1871, 75 . . . 362. - ') Nov, 1872. - ') Nov. 1873. — ■•) Nov. 1872.


232 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

premestili v Ormož, potem k Sv. Miklavžu, kjer je vladika Slomšek izpoznal njegove odlične duševne zmožnosti in ga zagotovil svoje naklonjenosti. A Slomšek je kmalu potem umrl; vestni in nadarjeni duhovnik pa je delal trikrat župniški izpit; zastonj je prosil za župnijo Benediško in Negovsko, ker je bil na glasu za pan- slavista; užaljen je stopil 1873. 1. v pokoj in je na svojem po- sestvu v Zbigovcih neumorno delal ko naroden gospodar in naroden

v

buditelj. Po stariših je podedoval lep vinograd v Crešnjevcih, katerega je obdeloval tako uzorno, da mu je leto za letom donašal večjih dohodkov. S svojimi prihranki si je v bližnjih Zbigovcih kupil obširno posestvo, da so ga uvrstili med veleposestnike. Povsod, kjerkoli je služil, učil je kmete umnega gospodarstva; minolo je štirideset let, odkar je služboval pri Svetinjah, a sedaj še pripovedujejo Svetinjčani, kako jih je učil o nedeljah popoldne, kako je treba ravnati z gnojem, kako je saditi drevje in trte. Pri Sv. Benediktu ga je podpiral spretni in izkušeni veleposestnik na

v

Drvarji Dominik Golnik, po domače Jakopič, takrat najslavnejši mož v Slovenskih Goricah (imenovali so ga kralja Slov. Goric). Za

v

časa Jančarjevega službovanja si je Golnik postavil gradiču podobno hišo, 1864. 1. Nekateri narodni prijatelji so brezmejno gostoljubnost

v

Golnikovo zlorabili v toliki meri, da je poprej imoviti mož umrl pod tujo streho. Sadjerejo sta oba rodoljuba povzdignila na tako višino, da bodo še poznejši rodovi uživali sad njunega truda. Jančar je bil marljiv pisatelj; pisal je o raznih predmetih v ^Zg. Danico^ ^ v ^^Slov. Prijatelja^ in v ^^Slovenca^' v Gelovcu, v ^^ Slovenski Narod^^ in v ^^Slov. Gos-podarja^ Sporočil je 100 gld., da bo njegova hiša na vedno naročena na ,^Slov, Gospodarja'^ ali kak drug jednak list. Pisal je tudi v ^^ Drobtinice'^ (1862) in ^^Slov. Večernice (1866). ^^Druzbi sv, Mohor j a i^ spisal 1866. ter 1869. dve jako porabni knjigi za kmete. (Glej bibliografijo.) Njegovi 1865. 1. v ^^Novicah objavljeni spisi o umni vinoreji so se ponatisnili v posebno knjigo; spisal je tudi „Umnega sadjerejca", ki je izšel v ,ySlov. Gospodarju, Dasi v pokoju živeč ni več pisal toliko radi velikih gospodarstvenih skrbij, pa je občanom v občinskih in gospodarskih stvareh modro svetoval in uspešno pomagal; po- gosto je mladeniče in može zbiral okolo sebe jih navduševal za materinščino ter jih učil umnega gospodarstva in politike. Postal je občinski odbornik, blagajnik in tajnik ter načelnik kraj- nega šolskega sveta pri Sv. Petru. Dokler je živel on, ni imel


Plirodoslovje in narodno gospodarstvo. 233

zloglasni „orehovski prerok" veljave. Ko je Jančar legel k več- nemu počitku, je dobila nasprotna stranka svobodne roke na škodo narodni stvari. Svoja posestva je sporočil sorodnikom; z glavnico 2200 gld. je ustanovil v dijaškem semenišču mesto za jednega dijaka iz sorodstva ali iz Sentpetcrske župnije, in je mnogo spo- ročil tudi za cerkvene potrebščine. Njegovo geslo je bilo: „Vse naj bode Bogu na čast in ljubemu narodu na korist." *)

IV.

Modroslovje.

Spisal ^os. Benkooič.

Splošni pregled.

Omikani narodi imajo o modroslovju celo slovstvo, znamenita dela o posamnih modroslovnih vedah, kakor so n. pr. logika, psihologija, noetika, metatizika, etika, estetika itd. Kako slov^ slavni modroslovci : Aristotel , Platon, Sokrat, Justin, Avguštin, Anzelm, Tomaž Akvinski, Kartezij, Leibniz, Kant i. dr.!

Ob neznatnem slovenskem narodu so šli vsi modroslovni toki v preteklih dfibah neopaženi mimo. Do najnovejših let Slo- venci strogo modroslovne vede v svojem jeziku skoro nismo po- znali. Sicer se je že v 17. in 18. stoletju predavalo modroslovje tudi slovenskim modroslovcem in bogoslovcem v semeniščih, a le v latinskem in nekoliko tudi v nemškem jeziku. Kar se je o tem pisalo, je bilo narodu neumljivo, nepristopno. ')

Kolikor imamo Slovenci mcdroslovnega slovstva, je vse tako novo, da smemo reči o njem, da je komaj tiskarski stroj zapustilo. Šele pred malo leti so nam nekateri učenjaki določili posamne modroslovne pojme in izraze ter spopolnili ,.Znanstveno termi- nologijo'^, katero je „Matica Slovenska"- 1880. !. v posebni knjigi poklonila svojim članom.

") Podatke o tem vzornem rodoljubu in narodnem gospodarju imam od i. g, M. Slekovca, župnika pri Sv. Marku pod Ptujem.

') David Verbec je pisal ,De I.ogica, libri 11°, „I)c temperament is" etc. — Josip Prešeren; „Idea Sapicntis". — J. Sig. Popovii: ,Untcrsuchung vom Meere" etc. ^Jezuit A. Ambsche!; „Dissertatio de centro gravitatis", „Disser- tatio de molu' etc.


234 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Ker je modroslovje v najtesnejši zvezi z bogoslovjem, zato so se tudi v slovenskem narodu s to vedo bavili največ duhovniki,- ki so poleg bogoslovnih napisali nekaj modroslovnih del. A modro- slovcev, kakoršnih imajo nekateri narodi, ki so s svojimi dušev- nimi proizvodi pokazali nova pota, otvorili nove struje, Slovenci nimamo.

Glavni zastopniki modroslovja so: dr. Frančišek Lampe, dr. Anton Mahnič, dr. Ivan Krek, dr. Josip Pavlica in dr. Aleš Ušeničnik. Med svetnimi modroslovnimi književ- niki, ako ne upoštevamo nekaj estetičnih razprav, moramo ime- novati prof. dr. L Križana, ki je v „Zi9ri", v j^Vestniku"^ in ^^Popotniku"' objavil več spisov o modroslovju in 1887. leta dal na svetlo v posebni knjigi y^Logiko^, ponatisk iz ^^Popotnika^ .

Pisatelji.

Dr. Frančišek Lampe se je porodil 23. februarija 1859 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Po izvrstno dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah je bil 1881. 1. posvečen v mašnika. Pozneje je študiral v Gradcu, kjer je bil promoviran doktorjem bogoslovja in modroslovja. Ko je bil par let podvodja v ljubljanskem seme- nišču, je za dr. Cebaškom postal ravnotam profesor dogmatike (1885). Prav tedaj kmalu po smrti kanonika dr. Gogale je prevzel vodstvo novoustanovljenemu deškemu zavodu Marijanišču, katerega v učnem in v gmotnem oziru oskrbuje še sedaj. Lampe je jeden najbolj delavnih in žilavih, najbolj požrtvovalnih in vsestranskih slovstvenikov slovenskih. V sebi spaja skoro vse stroke : bogo- slovje, modroslovje, zgodovino, leposlovje, pesništvo itd. V vsem tem se je že poskusil, a glavni predmet mu je vendar-le modro- slovje z bogoslovjem. Pisateljeval je že kot dijak v Alojzijevišči^ v domač list ^^Domače Vaje^^. Za ^Letopis Slov, Matice^' 1877. 1. je spisal „0 starem rimskem malikoslovju sploh" s podpisom

v

F. L. Črnogorski. V semenišču je kot bogoslovec med tovariši ustanovil 1881.1. bogoslovsko pisateljsko „CiW&Ao društvo^^ki deluje še sedaj. Vsak teden po jedno uro se shajajo cirilski člani k sejam, kjer ta ali oni čita svoj spis, in čitanju sledi ocena. Mnogo teh izdelkov so objavili „G/a5/", ^^Drobtinice^\ ,jVrtec^y j^Dom in Svef\ ^^^god. Danica^\ ^^Slovenec^^ knjige ^^DruSbe sv. Mohorja^^ itd. — Leta 1891. je tedanji načelnik cirilskih sej, ViktorSteska,dalna svetlo prvi zvezek ^^Pomladnih Glasov^,


Modroslovje. 235


zbornik poučno-zabavnih spisov posvečen slovenski mladini. Poslej so ljubljanski bogoslovci vsako leto za piruhe poklanjali slovenski deci te plodove „Cirilskega društva^\ Ocena vseh letnikov se je glasila zelo ugodno. Prva leta svojega pisateljevanja je bil dr. Lampe zelo marljiv sotrudnik „Zgod, Danice^^, Leta 1882. in 1883. je pod zaglavjem „Vevnica" razpravljal o omiki, o učenosti in učenjakih, o duhovskem stanu itd. Leta 1884. je priobčil devet poglavij o „Modroslovju". Kritične in kulturno-zgodovinske članke je pisal tudi za ^^Slovenca"' in za druge liste. Ko se je dr. Jeglič preselil v Serajevo, prevzel je dr. Lampe uredništvo ^^Glasov katoL druSbe^^ katere je pa 1887. 1. prekrstil v j^Drobtinice'^; okoli njih je vsako leto zbral nekaj pisateljev. Sam je sodeloval z različnimi spisi, n. pr. 1884. 1. „Delo Metodovo"; 1885. 1. „Ciril in Metod vzornika pisateljem", „Naša trobojnica", „Pomoč v skuš- njavah" ; 1886. leta „Resni dno vi", „0b začetku sv. leta" itd. — jjDrobtinice^ so prinesle izpod njegovega peresa životopise 1889. 1. „Župnik Ivan Belec" in „Ljudevit Perona"; 1893. leta „Sv. Oče Leon Xin."; 1892. 1. pa „Besedo o prvem slovenskem katoliškem shodu". Marljivo je sodeloval tudi v knjigah ^^Drušbe sv. Mo- horja^\ n. pr. 1883. 1. „Trojni strup za na^e ljudstvo"; 1884. leta „Dr. J. Kriz. Pogačar"; 1888. 1. „Dr. Jan. Gogala". Odbor ^^Drušbe sv. Mohorja^ ga je naprosil, naj spiše Mohorjanom ^Zgodbe sv. pisma^. V to svrho je 1891. 1. potoval v Palestino, da si je osebno ogledal sv. deželo in Egipt. Potovanje je opisal nekoliko v ^Dom in Svetu^^ obširneje pa v knjigi ^^Jeruzalemski Romar^\ katero je izdala družba 1892. in 1893. leta Leto dnij pozneje je začelo izhajati v založbi ^^Mohorjeve drušbe^^ njegovo največje in krasno delo ^^Zgodbe sv. pisma^\ o katerem več na drugem mestu. Leta 1887. — 1889. je pisal ^ApologetiČne razgovore^ katere je prinašal ^^Duhovni Pastir^' v posebni prilogi. Prvi del razpravlja o človeku, drugi del pa odgovarja na vprašanje: „Ali je Bog?"

»Tukaj ne govorim o vsakdanjih nazorih"; — pravi v predgovoru, — ,v mislih imam najvišje nazore, ki jih ima človeštvo. Naš um želi zvedeti, kaj je svet, kaj je človek, odkod je in kam gre ? Odgovor na taka vprašanja mora biti resničen, ker ta vprašanja so najvišja pa tudi najvažnejša. Ž njimi se je pečal v vseh časih človeški um, s takim delovanjem je iskal resnico.."

L. 1890. je v isti obliki pisal ,^ Obrambne govore'^: 1. Slo- venskemu narodu, 2. Slovenski duhovščini, 3. Slovenskim rodo-


■ 1


236 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Ijubom, 4. Narodnost slovenske duhovščine, 5. Za kaj se gre?, 6. Mir in sprava.

„Misli teh govorov so se rodile v onem času, ko smo Slovenci — ni še dolgo tega — imeli hude notranje boje. Namen teh govorov je, da bi se obzorje razjasnilo in da bi se vzbudila na vseh straneh močna želja po miru. Pač treba vedeti, kako moremo skleniti mir in na kakšni podlagi utrdimo narodu stalno edinost . . . Dobro bi bilo napraviti tu pa tam na deželi shode: tu bi se domenili o takih rečeh, katere delajo veliko razburjenost, zlasti vsled ostre pisave časopisov ... V obče naj bi časniki delali odločno, naravnost, vendar zmerno. Smešno, vendar k varljivo je, ako se v časopisih razpravljajo na široko in pretirano take malenkostne, zasebne, ničvredne stvari, da bi jih

v navadnem pogovoru nihče ne omenjal Sestavljalca teh govorov bi

veselilo neizrekljivo, ako bi kaj pripomogel do miru. A zakrival nisem ni- kakor, kakšen si mislim pravi mir. S samo popustljivostjo ga ne dosežemo nikdar: le jasnost, krepkost v načelih, miloba pa in bratovska prijaznost v obliki ta nam pomore do sloge in do večje narodove sreče."

Leta 1888. je osnoval nov leposloven list „Dofn in Svet^. Po vsebini in obliki zelo neznatni listič je naraščal leto za letom v vsakem oziru. Kmalu je začel prinašati tudi ilustracije, s katerimi si je pridobil zlasti mnogo zaslug in prijateljev. Odlikuje se po životopisih in portretih slovenskih in sploh slovanskih pisateljev ter drugih slavnih mož. Tudi popisi in slike raznih slovenskih in tujih krajev mu dajo posebno ceno. Urednik sam je napisal za svoj list mnogo modroslovnih in drugih znanstvenih razprav, potopisov in životopisov slovečih m6ž ter 1890. 1. nadaljevanje J. Ogrinčeve povesti „Enaki in različni poti". Važnejši urednikovi spisi v ^^Dom in Svetu^^ so: 1888.1. „Lepota in nravnost"; 1889. 1. „Vede v sedanjem času", „Sola in življenje"; 1890. 1. „Schopen- hauer"; 1891. 1. „Pogovori", „Slava Avstriji!", „Avstrijska vojska na Laškem 1866. leta"; 1892. 1. „Naš jezik in naša književnost"; 1892. in 1893. 1. „Na Jutrovem" ; 1893. 1. „Učitelj in vzornik v vedi in umetnosti", „0 tiskanih slikah"; 1894. 1. „Potovanje križem jutrove dežele", „Mateju Cigaletu v spomin"; 1897.1. „Cvetje s polja modroslovskega" itd. Dr. Fr. Lampe, odbornik in podpred- sednik ^^Matice Slovenske^^^ je tudi njen dejanski sotrudnik. V tem književnem zavodu skoro on jedin zastopa modroslovje. Leta 1886. je v Letopisu objavil študijo „Spomin"; 1887. 1. je izšel v posebni knjigi „Vvod v modroslovje" ; 1889. in 1890. 1. pa „Dušeslovje". Druga modroslovna dela bodo še sledila: logika, noetika, meta- fizika, etika, estetika.


Modroslovje. 237

V prei^ovoru svojega BVvoda" piSe med drugim: „Moj namen je bil: umevno učiti, in ne ; razkladati kak pristransk modrosloven nauk. Stališče tega delca je ab£e-modrosla\'no: na to nepristransko, visoko stališče postavil bi rad tudi cenjenega čitatclja . . . Povsod sem se skušal ogibati jednoslranosti, predsodkov in nenavadnih razorov : med dvema skrajnima nazoroma je srednja pot najboljša. Modroslovje je nekoliko ^'eč, kakor delo samo jednega moža in najsibode kdor koli. Zato sem mnogokrat stopil na stališče kulturnega zgodovinarja, ki opazuje in ocenjuje vse duševne proi/.vode narodov jcdnako, bodisi umetnostne, bodisi vednostne. Prav zato, ker sem želel podati občinstvu rabno knjigo, ni natlačena s strogo znanstvenim blagom, kakor so ki^ige, Id se pečajo s posameznimi deli modroslovja."

Vsebina tega, „ napreduj oči m Slovencem" namenjenega, sto- iodevetdeset strani obsežnega dela je: pojem, predmet, metoda, zgodovina modroslovja, modroslovje v vedah in v življenju ter kratek pouk, kako se je treba modroslovja učiti.

V predgovoru k ,Dušeslovju" pravi med drugim: , Naloga moja je bila, da podam Slovencem kiyigo, ki bi bila v sredi med stroko vnjaškim in med poljudnim delom; le taka ustreza večini Matičarjev . . . Težavnih dušeslovnih preiskovanj, s kakoršnimi se lahko bavijo pisatelji velikih narodov, nisem smel nakopičiti v knjigi; saj šele začenjamo. — Vendar lahko rečem, da ima ta knjiga tudi v primeri z drugimi knjigami iste vrste znanstven pomen. Iz- veden dušeslovec se bode prepričal, da sem hodil po trdni, pa tudi kolikor toliko novi poti, da sem hotel duševnemu delovanju seči do dna in je raz- ložiti jednotno, dosledno .... Lahko rečem, da sem hotel Slovencem podati izvirno delo; kar sem spoznal za resnično, ali kar se mi je zdelo najbolje, to sem zapisal."

To Lampetovo delo je temelj modroslovni književnosti v Slovencih. Zasnovano je srečno. Snov je dobro izbrana in izvrstno obdelana; jezik je modroslovski dovršen in lahko umljiv. Le ne- katere pojme je neukim čitateljem premalo pojasnil. Opira se na Aristotela in na krščanske modroslovce ter zavrača nauke proti- krščanskih modroslovcev, n. pr. Kartezija, Kanta i. dr. Knjiga je Slovencem res nova, ker ni preprost prevod tujega dela, temveč samostojen plod obilega truda. Odlikuje se od mnogih dušeslovnih knjig v tem, da druži v sebi stara neovržna načela z vednostnimi pridobitvami nove d6be. ^ Vsi Lampetovi spisi se odlikujejo po lahkem in zato prikupljivem slogu in po pravilnem jeziku. Gled^ na vsebino je pa seveda ločiti med takimi spiski, katere je spisal za dnevne potrebe o dnevnih vprašanjih, in med takimi spisi, katere piše na čisto znanstvenem ali umetnostnem stališču. Velike zasluge si je pridobil dr. Fr. Lampe, ker je z ^Dom in Svetom"-


238 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

vpeljal celo vrsto mladih močij na slovensko slovstveno polje in je s svojim peresom in zgledom v Slovencih zbudil zanimanje za modroslovje.

Dr. Anton MahniV) Porodil se je v Kobdilju na Goriškem 14. septembra 1850. 1. Po izvrstno dovršenih gimnazijskih in bogo- slovnih študijah je bil 30. avgusta 1874. 1. posvečen v mašnika ter par let potem promoviran doktorjem bogoslovja. Nato je služboval skoro dvajset let v goriškem malem semenišču, najprej kot prefekt, pozneje pa kot ravnatelj. Leta 1880. je postal profesor bogoslovja, prevzemši stolico sv. pisma novega zakona. Po neumornem, skrajno požrtvovalnem petnajstletnem delu na polju slovenskega slovstva je bil 30. novembra 1896. 1. prekoniziran za škofa na otoku Krku in je (7. februarija 1897 posvečen) svojo škofijsko stolico zasedel 25. marca 1897.1. Velenadarjen, izboren dijak je že v malem seme- nišču pokazal svojo živahnost, povzetnost in jeklenost. Zastavil je pero in z nekaterimi tovariši-gojenci ustanovil v zavodu domač listič „ Fr/", za katerega je sam največ napisal. Bavil se je zlasti z bogoslovjem, modroslovjem in z zgodovino. Stoječ na čelu ma- lemu semenišču je navajal gojence tudi k pisateljevanju. Najprej je pisal razne latinske članke v goriški škofijski list ^^Foliunt Periodicum^^ ki so se odlikovali po posebni jedrnatosti in ognje- vitosti. Na slovenskem književnem polju se je prikazal dopolnivši trideseto leto svoje starosti. V ^^Kresu je 1881. 1. objavil kratek spis „Kako je Kobencelj na Dunaj sir nosil?" Ko je 1881. 1. pesnik Simon Gregorčič poklonil slovenskemu narodu prvi zvezek svojih „Poezij", ocenil ga je dr. Mahnič v listku ^^Slovenčevem^ . Dočim so se vse druge kritike glasile zelo ugodno, je dr. Mahnič

v

našel v raznih pesmih n. pr. »Človeka nikar!", „Nevihti" itd. mnoge protikrščanske misli. Izvajal je iz njih take ideje in sklepe, kakoršnih katoliški duhovnik - pesnik ni mogel namenoma učiti. S to kritiko je obrnil dr. Mahnič pozornost vsega slovenskega raz- umništva na svojo osebo. Zadel je na odpor skoro v vseh slo- venskih glasilih. Pesnik sam mu je odgovoril v vezani besedi 1882. 1. v ^^Zvonu^^^ kjer je dodal nekak komentar svojim poezijam. V ^^Slovencu^^ samem je goriški profesor Hilarij Zorn objavil


^) y,Katoliški Obeornik" 1897.1., str. 11— 21. Dr. J. Pavlica: „Duliov- nemu očetu slov6 in naročilo." — Dom in Svet 1898, 183—184. — Koledar družbe sv. Mohorja za 1899. 1., 37—38.


Modroslovje. 239


svojo oceno, s katero je Gregorčiča branil pred Mahničem. Ta literarni boj se še dolgo ni polegel. Mahnič si je nakopal s tem srd večine slovenskega razumništva. Ž njim so soglašali le ne- kateri goriški in kranjski duhovniki. — Kmalu potem je začel y^Slovenec^ prinašati njegov zgodovinski roman „Zadnji samotar", čegar dejanje se vrši v jožefinski d6bi. V njem pojasnuje, kako se je v slovenski narod zanesel protikatoliški duh. Sledila je nekaka študija v obliki pisem „Indija Komandija", v kateri je z bridko ironijo bičal hibe sedanjih naših političnih odnošajev. Novo pozornost so vzbudili nanj ^^SlovenČevi'^ listki 1884. 1., ko je pod zaglavjem „Dvanajst večerov" razpravljal v obliki pogo- vorov o raznih modroslovnih vprašanjih, n. pr. o skepticizmu, o lepoti, o umetnosti, o vzgoji, o svetožalju, o Prešernu in Stritarju itd. Ta spis je ponatisnil 1887. leta v posebni knjigi „Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem".

, „Povod tem pogovorom — piše pisatelj, — je dalo potovanje v Rim, ki je lepim umetnijam prvo svetišče na zemlji. Današnji vek se naglo in raz- lično razvija. Zato treba omikancu ustvariti si lastno, neodvisno stališče. Skepticizem izpodjeda temelj krepkemu duševnemu napredku, lenobnost v resnem mišljenju dela nas vedno nesposobnejše o življenju in njegovih pri- kaznih prav soditi. Skepticizem je poguben, nenaraven; človek je ustvarjen, da spozna resnico. Tudi omikanemu Slovencu je treba stalnih, jasnih načel, ker naše slovstvo se je v poslednjem času zelo razvilo, a njegovi proizvodi se jako različno, celo nasprotno sodijo. Taka načela razjasniti in utemeljiti je namen tem pogovorom." — V predgovoru pa pravi : „Kdor se količkai ogleda po našem slovstvenem polju, mora priznati, da se tu že več let bije boj o najvišjih načelih, od katerih je konečno odvisen ves duševni razvoj človeštva. Le kdor hoče slep biti, more ta boj in njegovo važnost prezirati. Moj namen torej in želja je, da s to knjigo . vsaj nekoliko pripomorem v pojasnjenje onih načelnih vprašanj, ki so posebno v leposlovju odločilna. Ako najde ta knjiga pri Slovencih prijazen odmev, mi bo to v spodbudo, pričeto delo nadaljevati ter počasi ustanoviti nekako slovstveno - kritično biblioteko — resnici v obrambo.*

Po teh spisih je postalo Mahničevo ime eno najbolj popu- larnih med Slovenci, a le po odločnem hudem odporu proti onim načelom, katera je utemeljeval in razvijal. Silen časnikarski hrup je nastal, ko je 1888. 1. začel izdajati svoj znanstven list ^^Rimski Katolik!'^. Kot sotrudniki so pristopili duhovniki: dr.Josip Pavlica,

v

dr. Ivan Jurič, Ignacij Kralj, Anton Crv, Ivan Kokošar, dr. Frančišek S e de j , jezuit dr. Josip L a s s b a c h e r, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Andrej Pavlica, Josip Grilanec, Alfonz


1

3


240 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL


L e V i č n i k (r. 1869), o. Angelj M 1 e j n i k (r. 1865), o. Ecehiel J urini č, o. Severin Fabiani (rojen 1866), M. Mihaeljev, T. Simonov, Ivan Zimski, Vaziljev, Borodinov, M. Seigerschmied, Ciriljevi. dr. — Največ in najbolj temeljitih člankov je napisal dr. Mahnič sam. Smelo trdim, da toliko po obsegu in vsebini znamenitega v tako kratkem času ni napisiilo mnogo slovenskih pisateljev. Lotil se je vseh aktuelnih javnih vprašanj, ki so se ali iz tujine zanesla med Slovence, ali pa se v Slovencih samih razvila. Pisal je tako jasno, odločno, živo in ostro, da je vsak članek provzročal hrup. Svoje nazore je razvijal tako določno, da smem reči : ob vsakem njegovem stavku se je občinstvo cepilo v dva nasprotna si tabora. Raz- pravljal je razna socialna, narodna, cerkveno -politična ali strogo politična, estetična in druga modroslovna vprašanja. Jako strogo je ocenil Stritarja, Trdino, Aškerca, dr. J. Vošnjaka, dr. J. Tavčarja, Levstika, Marico i. dr. Turgenjeva je opisal po njegovih lastnih pismih. Obdelal je pedagoga Komenskega in dr. Lindnerja; opisal znanega češkega rodoljuba Jana Lego. Ostro je poprijemal J. Schei- nigga ocenjujoč njegovo „Zbirko narodnih pesmi koroških Slo- vencev" 1889. 1. Dr. Mahnič je v ^^Rimskem Katolikv!-^ polemi- ziral z vsemi sodčbnimi slovenskimi časniki, ki so zastopali in širili svobodomiselna načela. Zoper ^^Zvon!^ je n. pr. naperil članke: 1889. 1. „Ljubljanski Zvon in slovenska duhovščina", 1890. 1. „Zvo- novim leposlovcem še nekaj", „Naši realisti pa realizem" itd. Glavno ost je obrnil zoper političen dnevnik ^^Slovenski Narod^^ n. pr. 1889. 1. „Z liberalci — nikake zwqzq'^ k večemu kompromis!" „Politika uspeha in nasledkov pa Slovenci"; 1890.1. „Smejo-li tudi duhovni politikovati?" „Katoliški škofje pa politika", „Na- rodno prvaštvo", „Katoliški duhoven pa volitve", „Politična zrelost"; 1891. 1. ^Evangelij miru in sprave ali najnovejša stranka na Slo- venskem", „Skofje pred sodiščem javnega mnenja" itd. — Hud boj je bil zoper ^^Edinost'^ in ^^Sočo^^^ n. pr. 1891. 1. „Ljudski poslanci, — pa ljudska in božja volja" i. dr. V učiteljskem glasilu ^^Popotniku'^ se je oglasil dr. Romih zoper Mahničeve nazore o vzgoji in politiki; Mahnič mu je odgovoril v ostrih replikah. Ko je povodom znane afSre v Podragi ^.Slovanski Svef^ delal za odpad v razkol, oglasil se je Mahnič 1889. 1. z razpravo „Raz- kolniška propaganda Slovanskega Sveta" itd. Celo vrsto razprav je napisal o slovenskem dijaštvu, zlasti zoper tedanje dij%|ko


Modroslovje. 241

glasilo „Vesna; n. pr. 1893.1. „Sumljiva znamenja v slovenskih akademtških in dijaških krogih", „Vesna, nje okrožje in nje ozadje", „Dijaško gibanje na Slovenskem"; 1894. 1. „Naš list pa slovensko dijaštvo"; 1895.1. „Nekaj o verskih nazorih naših aka- demiških radikalcev" itd. y,Rimskemu Katoliku'^ je 1891. 1. dodal posebno dijaško prilogo, kjer je objavljal boljše dijaške pisateljske poskuse, n, pr. „Kdo je značajen?" „Kakšno mora biti pravo pri- jateljstvo?" „Katera je prava ljubezen do domovine?" „Moč člo- veškega govora", „Zakaj so stari Rimljani zmagali svet" itd. itd. A dijaška priloga je kmalu prenehala izhajati, ker je šolska oblast ^Rimski Katolik'^ dijakom prepovedala naročati in citati. Aka- demikom je dr. Mahnič razpisaval nagrade za najboljše modro- slovne razprave o predmetih, katere je sam določil. Tudi te spise je prinesel „Rimski /katolik" v prilogi, n. pr. „Izvestnost člo- veškega spoznanja" (dr. A. Ušeničnik), „Kako važnost ima Kantov nauk o sintetičnih sodbah a priori za naše spoznavanje" (dr. A. Pavlica), „Stara klasiška pa krščanska umetnost" (Iv. Zmavc), „0 naravnem pravu", „Razmerje med državo in cerkvijo izvirajoče iz naravnega reda" itd. — Ta kratki opis Mahničevega slovstvenega delovanja nam priča o njegovi izredni nadarjenosti, živahnosti in neustrašenosti, s katero je hotel vplivati na razvoj sodčbnih slo- venskih javnih razmer. Ni še prišel čas, da bi mirna in trezna sodba o dr. Mahničevem delovanju našla tudi miren in trezen odmev. Da tega nenavadnega moža umemo prav, treba dobro poznati razvoj slovenskih odnošajev pred njegovim nastopom v javnost, zlasti pa od 1870. 1. dalje. Vsa krivda, ki se Mahniču predbaciva, vršiči v očitanju, da je on zasejal prepir med Slovence, ker je narodnost proglasil kot poganstvo. Kdor hoče izvedeti, kaj se mu je vse očitalo, Čita naj sovražne mu časnike istih let aH pa rdeče ovitke ^Rimskega Katolika"^ na katerih je ponatiskaval nekatera očitanja! — Kdor pozna razvoj slovenskega narodnega življenja v zadnjih petdesetih ietih, priznati mora, da prepira v naš □arod ni zatrosil dr. Mahnič. Slovenski narod, ali pravzaprav le njega prvaki so bili razcepljeni v dva odločno si nasprotna tabora že tedaj, ko slovenska javnost o Mahniču niČ ni vedela. Kako se je razvijalo in reševalo naše narodno vprašanje od 1848. 1., zlasti pa od 1868. 1. dalje, o tem obširneje tu pisati ni umestno. Kaj pa je značil oni Ijuti vihar za načela, ki je v letih 1872 — 1875 celo Slovenijo rozdvojil in priklical poleg raznih drugih listov tudi


■-1


242 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

^^Slove^ca^^ v življenje? Načelno je bil ta razpor isti, kakoršnega je našel dr. Mahnič, ko je tudi on stopil na slovensko pisateljsko ,,bojno" polje. Razlika je bila le ta, da tedaj oni pojmi, ki so se v javnosti največkrat ponavljali, niso še bili dovolj pojasnjeni in določeni. Za par let se je ta prepir polegel, ker so prišli zopet Nemci na krmilo. A svojih načel ni popustila niti ena niti druga slovenska stranka. Dr. Mahnič pa je vsemu političnemu proti- cerkvenemu gibanju na Slovenskem vkljub glasno in odločno zaklical : „Do tukaj in ne dalje !" Seveda je tako samozavestna beseda doslej skoro nepoznanega moža morala zbuditi pozornost in pri nasprotnikih tudi odpor. Priznati moramo, da prvi korak Mahničev na polje slovenskega slovstva z oceno Gregorčičevih poezij ni bil srečen. Kritika je bila preostra, ker je v izvajanju posledic šel predaleč. In ta prvi njegov nastop v javnost proti „ljubljencu" slovenskega naroda mu je odtujil skoro vse duhove. To je bilo krivo, da se poslej njegovim spisom in delom ni pri- sojal pravi pomen, in so njegovi nasprotniki menili, da ga z golim zasmehovanjem onemogočijo pri občinstvu. Poznejši njegovi spisi, zlasti „Dvanajst večerov" in še bolj ^^Rimski Katolik^ so mu pridobivali vedno več somišljenikov zlasti med duhovščino. O tem pričajo mnoge zaupnice, katere je prejemal za časa najhujših na- padov. V ljubljanskem knezu in škofu dr. Missii je našel naj- krepkejšo moralno oporo in zaslombo. Ko so koncem 1887. leta škofje goriške metropolije izdali celo skupen pastirski list zoper svobodomiselno slovensko časnikarstvo, imenoma zoper „57o- venski Narod^^ tedaj je bila kriza prav za prav že rešena, raz- mere do cela jasne. Nekaj mesecev po tem dogodku se je oglasil ^^Ritnski Katolik^^ s prvo številko. — Najlepši sad njegovih trudov je bil prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani 1892. 1. Temelj shodu pa je vložil Mahnič s svojim glasilom, in shod sam je skušal položiti temelj vsemu poznejšemu versko -narodnemu gi- banju in delu na Slovenskem. Mahničevo „treskanje", ako hočemo tako nazvati njegovo vztrajno in odločno delo, je pregnalo megle in oblake s slovenskega duševnega obzorja, da je postalo v ne- katerih letih na vse strani jasno, pri čem da smo. Dotlej so bili pač med narodnjaki že marsikaki načelni boji v versko-narodnih vprašanjih, a le od slučaja do slučaja, ker stališče ni bilo še določeno, pojmi še ne zadostno raztolmačeni. A Mahnič je sestavil nekak sistem slovenskemu kulturnemu in političnemu delovanju


Modroslovje. 243


po pristnih krščanskih načelih, ki bo služil poslej katoliškim Slovencem kot temelj njih versko - narodnemu stremljenju. To smemo smatrati kot glavno zaslugo Mahničevo. Mahniča moramo šteti med prve slovenske pisatelje, ne le po množini njegovih del, temveč tudi po obsežnosti in jedrnatosti spisov. Osem letnikov ^.Rimskega Katolika^ je do malega sam napolnil. In skoro vsa njegova dela ohranijo trajno vrednost. Ideje, katere je razširjal in utemeljeval, so krščanske ideje; zato bodo v Slovencih našle vedno dovolj somišljenikov, ki jih bodo dejansko izvrševali. Mahnič je veliko sodil o naših javnih odnošajih; še več pa so drugi sodili o njem. On je čital, upošteval in premotril tudi glasove svojih nasprotnikov ; a ti so ga sodili največ, ne da bi čitali njegove spise in premotrili njegova dela. Je-li mogla potem biti ocena ne- pristranska ? Mahničevo pero je bilo večkrat skrajno ostro in celo izzivajoče, a do strasti osebne mržnje se ni ponižalo nikoli.') Le žal, da se pa z nasprotne strani ni znala vselej ločiti oseba od načel. Teden dni pred imenovanjem za krškega škofa je dr. Mahnič po mnogem trudu oživotvoril slovensko ^^Leonovo dru&ho^\ ki ima smoter gojiti vede in znanosti med slovenskimi razumniki, in to na podlagi katoliške vere. Leta 1896. dnč 19. novembra, se je vršil prvi občni zbor v Ljubljani. Ker je dr. Mahnič kot novoimenovan škof prenehal izdajati y,Riinski Katolik^\ ustano- vila je j^Leonova drušba^^ novo glasilo: ^^KatoUški Obzornik'-^. Urednik mu je dr. Aleš Ušeničnik, ki je objednem društveni tajnik.

Dr, Aleš Ušeničnik se je porodil v Poljanah na Gorenjskem 3. julija 1868. 1. Dovršivši gimnazijske študije je bil poslan v Rim v „Collegium Germanicum", kjer je v sedmih letih zvršil modro- slovne in bogoslovne študije. Služil je potem jedno leto kot kapelan v Stari Loki ; odtod pa je prišel v Ljubljano kot stolni vikarij. Ob jednem poučuje kot suplent namesto dr. Iv. Kreka modroslovje v bogoslovnem semenišču. Ušeničnik je zastavil svoje spretno pero kot dijak v Alojzijevišču. V domač list ^^DomaČe Vaje^^ je na- pisal nmogo znanstvenih sestavkov in pesmi. Poslovenil je tudi „Batrohomijomahijo" in spisal izvirno igro „Germanik". Nekaj

  • ) „Vrhbosna" 1891. L, str. 84 je priznala zasluge dr. Mahniča za povzdigo

verskega mišljenja na Slovenskem. O njegovi ostri obliki pa pravi: „Mi bi j edino to željeli, da ne bi hametom pobijao svoje proti vnike, da ne bi pisao in špiritu Eliae, nego da bi mu perom upravljao krotki i pomirljivi duh sv. Franje Saleškoga."


244 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL


pesmi je objavil v ^^Slovanu^^ (1886) in v ^^Ljubljanskem Zvonu' '^Cvetin, Leksej, L-j). Pozneje se je oglasil v ^^Dom in Svetu^ pod psevdonimom A. C. Slavin do 1895. 1. Krasne so njegove ^Rimske elegije" v distibih. Zložil je tudi dokaj sonetov, n. pr. 1892. in 1893.1. Nekaj jib je posvetil svojima rojakoma umetnikoma Janezu in Juriju Subicu. Povrni vši se 1895. 1. iz Rima v domovino je pre- nebal pesnikovati. Poslej le sem ter tje zloži kako priložnostno pesem. ^^Dotn in Svef^ 1891. 1. je prinesel njegovo modroslovno razpravo „Tvar in lik". Priloga ^^Rimskega Katolika^ je prinesla izpod njegovega peresa „Izvestnost človeškega spoznanja". V listu samem je 1895. in 1896. 1. objavil nekaj jako ostrih člankov, n. pr ,,Avstrija — ali je res katoliška?" „Deset božjih zapovedi v politiki in v slovstvu", „Liberalne fraze", „0 škofovski oblasti ,contra murmurantes'", „Kristus in socijalna demokracija*^, „Zakaj Avstrija ni katoliška?", „Dva pojava na polju bogoslovja in modroslovja", „, Učiteljski Tovariš' nekdaj in sedaj". Poslej je Ušeničnik marljiv sotrudnik ^^Katol, Ohzornika^^ in ^^Slovenca^.

Dr. Josip Pavlica (rojen 1861 v Rifenberku), špiritual v goriškem bogoslovnem semenišču, je bil dr. Mahniču pri ureje- vanju y^Rimskega Katolika^^ takorekoč desna roka. Napisal je za njegov list mnogo temeljitih razprav zlasti o socijalizmu, o pravo- slavni cerkvi, o vzgoji itd., n. pr. 1890. 1. „Socijalistični skrajni nazori o ženstvu", „Liberalizem pripravlja pot socijalizmu — v šoli", „Jezuitska odgoja", „Izhodna in zapadna cerkev; 1893. leta „Rim bodi narodom sveto mesto", „Zavomica duhovne sile";

1894. 1. „Svoboda in oblast ljudstva", „Slovenskim bogoslovcem";

1895. 1. „ Volilna pravica" itd.

Njegov brat dr, Andrej Pavlica (roj. 1866), je pisal 1891. 1. „Kako važnost ima Kantov nauk o sintetičnih sodbah a priori za naše spoznavanje"; 1894. 1. „0 nagoti v lepi umetnosti".

Ignacij Kralj (1865 — 1895) je pisal največ o ruskem narodu in sploh o slovanskih cerkveno-političnih razmerah. Znamenita je njegova razprava „0 romanu sploh" in ocena J. Jurčičevih del (1892). Umrl je sredi dela v najlepših letih. Veliko je pisal tudi v ^^Primorski Lisf\

Dr, Ivan Jurič je umrl 1894. 1. kot bogoslovec v nemškem zavodu rimskem. Spisi, katere je objavil že v zorni mladosti, ko je še šolo pohajal, pričajo o njegovi nenavadni nadarjenosti. Prvi


245

letnik ^Rimskega Katolika'^ je prinesel njegovo razpravo „Naše spoznanje v čutnem svetu in atomizem"; 1890. 1. „Goethejev ,Faust' in Dantejeva ^ivina Commedia'"; 1891.1. „Novod6bna veda — pa Aristotel in Tomaž Akvinski", „Liubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega lirika prvaka"; 1892—1893.1. „Udenost pa modrost — ali česa nam je najbolj treba?" V ^Zori^ 1894. 1. „Fonim Romanum-.

Jezuit o. Josip Lassbacher, štajerski Slovenec (1853—1894), je zastavil uprav svoje pero, ko ga je pokosila smrt. Drugi letnik ^Rimskega Katolika'^ je prinesel njegovo prvo in zadnje delo „Pojasnjenje socijainega vprašanja s posebnim ozirom na Slo- vence". On je pravzaprav prvi sprožil misel o slovenskem kato- liškem shodu.

Josip Grilanec (roj. 1866) je razmotrival vprašanji „Kaj je lepo?", „Kaj je smešno?" itd.

Frančiškan o. Ecekiel Jurinič (roj. 1871) je 1895—1896. 1. ocenjeval „iz novejšega hrvatskega slovstva" : PreradoviČa, Martiča, Šenoa, Mazuranida, BotiČa, Bogoviča in Šandorja Gjalskega.

O. Severin Fabiani je spisal nekaj krajših člankov o soci- jalizmu in pod zagiavjem ^Časopis" je opisaval nekatera dnevna vprašanja. — O. Angelj Mlejnikje pisal „Apologetične razgovore".

Važnejši spisi v raznih letnikih „Ritnskega Katolika' so še dr. Fr. Sedeja študiji o „Renanu in Straussu", — Vasitjeva študija „0 zlogu kot umetnosti" in Val. Kraglja „Razmišljavanja o verski šoli' in poročilo o husitskem gibanju na Češkem.

Krogu slovenskih modroslovnih pisateljev se pridružuje tudi dr. Ivan Svetina (roj. 1851 na Breznici), profesor verouka in nekaj let tudi modroslovja na ljubljanski gimnaziji. V „Dotn in Svetu"' 1890. 1. je objavil modroslovno razpravo „Cutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja"; 1888. 1. „Pisma vojaškega kapelana" iz bosanske okupacije. ^Kres'- pa je prinesel 1882, 1. njegov navod „Kako se umetno led dela?


1^ ■*r^v^7^SSW^


246 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

V.

Bogoslovje-

Spisal yos. Benkovič,

Razvoj cerkveno-političnib razmer. ^)

Vse slovensko slovstvo do 19. stoletja ni obsegalo skoronič drugega nego nekaj molitvenikov in nekaj drugih poslovenjenih ascetičnih knjig, zlasti biblij, preprostemu narodu v porabo. Strogo znanstvenih slovenskih bogoslovnih del iz one d6be sploh nimamo.

Bogoslovna semenišča so bila še jako primitivno urejena. Slovenski bogoslovci so se izobraževali največ na Laškem in med Nemci. Na Slovenskčm so bile neznatne bogoslovnice, n. pr. v Gornjem Gradu, v Ljubljani in v nekaterih večjih samostanih. Učni jezik v vseh teh zavodih je bil izključno le latinski. Do cela naravno je torej, da so bogoslovni pisatelji, rodom Slovenci, pisali svoja učena dela največ v latinskem, nekaj pa tudi v nemškem in laškem jeziku.*^)

Koncem 18. stoletja so bila ustanovljena bogoslovna seme- nišča kakor drugod tako tudi na Slovenskem za posamne večje škofije, n. pr. v Ljubljani, v Gorici, v Celovcu. A vendar se niti v 19. stoletju bogoslovno slovstvo še dolgo ni dvignilo iz prvotne neznatnosti. Razlog temu moramo iskati v tedanjih cerkveno- političnih razmerah.

Bogoslovno slovstvo vseh narodov je v vsaki d6bi odsvit sočasnih cerkveno-političnih odnošajev. Isto velja tudi o slovenskih bogoslovnih spisih zlasti najnovejše d6be, odkar se je narod po- litično probudil in nastopil na svetovno pozorišče z drugimi narodi vred. Zato tega slovstva ne moremo prav umeti in soditi, ako se ne ozremo v tedanje naše javne razmere.

Strogi janzeniško-jožefinski duh, ki je koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja držal katoliško cerkev v okovih, je onemo- gočil vsak samostojen razvoj in napredek bogoslovnih študij.

  • ) To poglavje je nekoliko obširnejše, ker je dr. Glaserjev ^Zgodovinski

pregled" te dčbe (str. 1 — 8) uprav v pogledu na domače notranje razmere prepovršen in nejasen. Op. pis.

") Marko Pohlin jih navaja v j^Bibliotheca Camoliae^, n. pr. Martin Bautscher, Robert Kuralt, Edmund Smrekar, Feliks Poeck, Fidelis Žerovec, Friderik Jelenčič, Anton Lazari, Janez Tropper, Oton Spruk, Benedikt Vogrin i. dr. Bili so največ redovniki.


Bogoslovje. 247


Profesorji sami, vzgojeni v tem duhu, so se držali poučujoč stare odrevenele šablone. Prevladovala je še vedno latinščina in le ne- koliko tudi nemščina kot učni jezik.

Leto 1848. je prineslo avstrijskim narodom prve darove svo- bode. Po konkordatu, ki se je sklenil med papežem in cesarjem 1855. 1., je jela tudi cerkev prostejše dihati in se gibati. S tem so se javne razmere v Avstriji bistveno izpremenile i v narodnem i v verskem pogledu.

Ze 1849. leta so se posvetovali avstrijski škofje o reformi bogoslovnih študij, a tedanji nemimi časi niso dali kaj določenega doseči. Tekom let se je o tem še mnogo razpravljalo in pisalo. Med drugimi je tudi slovenski rojak dr. Frančišek Stanonik, pro- fesor dogmatike na graškem vseučilišču, 1873. 1. objavil temeljito delo ,.Zur Reform der theologischen Studien in Oesterreich", v katerem izvaja svoje misli na podlagi, kakor so jo določili avstrijski škofje 1849. leta. Kaka splošna preosnova bogoslovnih študij se vendar ni izvršila; pač pa se je v vseh semeniščih učni črtež tekom let zelo izpremenil, in zlasti je narodni jezik dosegel večjo veljavo. V Ljubljani je že Matevž Ravnikar kot semeniški vodja storil v to svrho prve korake. Pomagala sta mu profesor dr. Jakob Zupan in podvodja Fr. Metelko. Osebno vneti narodnjaki in spretni pisatelji so tudi na bogoslovce v tem pogledu dobro vplivali.

Pred vsem so špirituali duhovnih semenišč v svojem delo- krogu, menda na lastno roko in po medsebojnem dogovoru, pri- znali slovenščini večjo veljavo, tako Slomšek v Celovcu, Burger, Zalokar in Vole v Ljubljani, Biichinger v Gradcu, Stibiel v Gorici itd. — Okoli 1840. 1. so imela že vsa semenišča na Slovenskem zasebne slovenske, oziroma slovanske knjižnice ter bralna društva. Semtertje so izdavali v domačem krogu tudi kak znanstveno- zabaven listič. I-^vantinski in krški bogoslovci so poslovenili celo par knjig za ljudstvo. Tako je bila narodna zavest v teh krogih že davno probujena, ko se je za časa konkordata in pozneje dal vsem bogoslovnim študijam pristno -katoliški, cerkven pravec, ki se je od prejšnjega, po vladnem vplivu pohabljenega, precej raz- likoval in odlikoval

Velepomemben korak naprej v razvoju bogoslovnih študij se je storil s tem, da se je jelo gojiti tudi krščansko modroslovje na temelju sv. Tomaža Akvinskega, zlasti po okrožnici papeža Leona KIIL (ddo. 4. avgusta 1879), ki razpravlja o tem predmetu.


--«■ -■- -i.inrm^.



24$ Zgodo\nna slov. slovstva. IV. del.


V Ljubljani se je 1893. 1. ustanovila nova profesorska stolica za tomistiško modroslovje; tudi druga slovenska semenišča so v tem napredovala.

Tako se je torej šele v najnovejšem času na Slovenskem izvršil odločen preobrat v bogoslovnih vedah, ko se je cerkev končno precej otresla vladnega vpliva na svojo notranjo upravo.

Za časa konkordata (1855 — 1868) se je tudi slovenska duhov- ščina toliko v cerkvenem pogledu osamosvojila, da je bila vsaj nekoliko pripravljena na preobrat, ki se je zvršil v cerkveno- pra\Tii politiki po padcu konkordata. Predaleč bi nas peljalo, ako bi na tem mestu razmotrivali obširno tedanje avstrijske odnošaje in razloge, ki so privedli tudi nam Slovencem do cela novo d6bo.

Po dolgem, hudem napadanju je padel konkordat 20. marca 1868. 1. Nekaterim vladajočim krogom se je zdela opasna i tista mala svoboda, katero je cerkev dosegla po njem. Znano je, kaka gonja se je takoj nato začela zoper katoliško cerkev, zlasti zoper duhovnike. Vatikanski cerkveni zbor (1869) in proglašenje papeževe nezmotljivosti (1870) sta ta vihar še pospešila. Vrelo je na vseh straneh; katoliški cerkvi se je napovedal boj na celi črti.

Vse to ni moglo ostati brez vpliva na naš slovenski narod. Od 1848. leta dalje se je narodna svetna inteligencija namnožila. Občevanje s slovanskimi tovariši je slovenskim visokošolcem ohranilo in poživilo narodno zavest, a življenje v dunajskih in sličnih razmerah jim je vcepilo tudi tedaj prevladajoče, cerkvi nasprotne ideje, katere so skušali zanesti v domovino, da se jih navzame slovenski narod.

To moderno svobodomiselno gibanje je bilo doslej, ako iz- vzamemo nekaj slučajev 1848 — 1849. 1., med Slovenci neznano. Preprosto ljudstvo je bilo pač še premalo probujeno, da bi take ideje mogle v njem se vkoreniniti, posvetne narodne inteligencije pa dotlej tudi sploh še nismo imeli. A tekom zadnjih dvajset let (1848 — 1868) se je i v tem pogledu precej izpremenilo.

Dnč 19. marca 1868 se je sešla gosposka zbornica na Dunaju, ki je po dvadnevni debati vrgla konkordat. Kak vtisk je to naredilo na obe nasprotni si stranki v Avstriji, je dovolj znano. ^^Laibacher Zeitung^^ je pozvala svoje somišljenike v Ljubljani, naj v znak veselja v soboto 28. marca razsvetlč svoje hiše. A od 980 hiš jih je bilo razsvetljenih le 64. Nekdo, ki ni bil niti „ultramontanec",


niti nfevdaleo", se je izjavil o tej razsvetljavi, katero so y,Novice'^ nazvale ^komedijo", tako-le:


Pet dnij pozneje, 2. aprila, je zagledala v Mariboru prva številka y,Slovenshega Naroda^ beli dan. To je bil, ako izvza- memo malenkostne ^Celjske Novine"^ 1848. 1., prvi slovenski list, ki se je oklenil svobodomiselnega, Slovencem novega toka in se ga oklepal dosledno vsa leta. Sprva je bil njegov nastop Še krotak in zmeren ; a oim več zaslombe je dobival, tem odločneje je na- stopal, tem določneje kazal tudi svojo barvo. Stara narodna stranka, ki je imela v duhovščini svoje jedro, se je jela nad tem novo- tarjenjem izpodtikati. Odpor je bil sprva le rahel, a postajal je čim dalje močnejši. Štajerski duhovnik dr. Jos. Suc je 1868. leta objavi! brošurico „Konkordat, cerkev in šola". 8. novembra i. 1. je govoril v mariborski čitalnici o vprašanju: „Gre li svoboda nad narodnost?" ')

Leta 1869. se je ustanovila v Ljubljani ^KatolUka druSba sa Kranjsko^. Ri ustanovnem shodu 13. junija 1869 je govoril dr. Janez Kulavic : „Zakaj sem kristijan ?" ^Katoliška družba" je bila poslej par desetletij središče stare narodne stranke.

V javnosti sta zastopala nje načela tedaj poglavitna kranjska časnika „iVopicc" in ^Danica^. Sprva sta imela polemiko le proti kranjskim nemškim ^liberalcem", kmalu pa tudi z domačimi slo- venskimi.')

Leto 1869. je bilo leto slovenskih narodnih „taborov". Vršili so se ob ogromni udeležbi ljudstva v Vižmarjih pri Ljubljani, na Kalcu, v Trstu, v Celju itd. — Leta 1870. 27. junija so se vršile volitve v deželni zbor kranjski. Zmagala je složna slovenska stranka. Ker je bil pa začetkom decembra 1871 nenadno raz- puščen, vršile so se že 12. decembra i. 1. nove volitve, pri katerih je složna narodna stranka zopet prodrla z vsemi svojimi doseda- njimi kandidati. A to je bila zadnja zmaga na podlagi popolne narodne sloge. Poslej se je kazal narodni razkol vedno očitneje.


') Nov. 1868, 113. — *) Nov. 1868, 384, Iger je ta govor objavljen. — ') Ted^ so se tudi na slovenska tla nanesla imena, oziroma psovke: kleri- kalec, uttramontanec, fevdalec, mračnjak, nazadnjak ; — liberalec, prosto- mišljak, ustavoverec, konkordatoborec, naprednjak itd. ^Danica" je prinesla celo izraz gkonkordatobombardonocigomigovci".



o-


^i>() Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Sicer sta se stranki v kritičnih trenotkih okoli 1880. 1. pri raznih volitvah zopet združili zoper skupnega narodnega sovražnika, da je bil poražen, a ta sprava je bila le navidezna, ker ni imela složnega načelnega temelja.

Kakor je dr. Vinko Klun kot narodni poslanec že pred 1870. 1. igral jako dvomljivo, v narodnem in verskem pogledu žalostno iilogo, tako je kmalu za njim dr. Jakob Razlag kot deželni po- slanec postopal zelo sumljivo. Pridružilo se mu je nekaj mlajših tovarišev, n. pr. dr. Val. Zarnik, dr. Jos. Vošnjak itd., ki so zavrgli staro slovensko geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" in si postavili novo: „Vse za domovino, omiko in svobodo!"

To je bila goreča baklja v krov slovenskega doma, pod katerim je narod doslej složno živel. Pokazalo se je očitno, da se je ta nova stranka izneverila starim narodnim tradicijam, da v cerkveno-političnih vprašanjih, ki uže od pamtiveka tako živo posegajo v razvoj slovenskega naroda, soglaša popolno z liemško, oziroma z nemškutarsko stranko. Ista krivična očitanja, katera so letela na slovensko duhovščino 1869. leta iz ljubljanskega j^Tag- hlattal'^ zlasti povodom vižmarskega tabora, ponavljal je že par let pozneje ^^Slovenski Narod^^.^)

Odkar se je „Slov, Narod'^ 1872. 1. preselil v Ljubljano, se je razpor še poostril. Na 8. občnem zboru ^.Matice Slovenske^ 26. septembra 1872 je dr. Janez Bleiweis javno konštatiral, da sta poslej na Slovenskem dve narodni stranki.^)

Ko so se 1873. leta vršile volitve v državni zbor, nastal je zopet Ijut prepir med obema narodnima strankama. Razdvojeni pa so bili že tudi štajerski in primorski Slovenci. Ker ^Novice"' niso bile več kos „Slov. JVarodu^ začel je 14. oktobra 1873 izhajati »Slovenec'^ Glavni urednik mu je bil duhovnik Karol Klun. Nemške „majeve postave", ki so zadale katoliški cerkvi hud udarec, našle so tudi med slovenskimi somišljeniki primeren odmev 1874. in 1875. 1.

Poraz obeh narodnih strank je Slovence toliko umiril in spravil, da se je razpor začasno polegel. Poudarjalo se je raje to, kar jih je družilo; o prepornih cerkveno-političnih točkah se je molčalo. Tako so Slovenci zmagali pri volitvah 1879. 1. Poslej so se narodne zmage vrstile druga za drugo.


') N. pr. Nov. 1869, 189; 1870, 211, 220, itd. ^ Ltp. Mat. Slov. 1872-1873, 36—40.


Bogoslovje. 251


A komaj so narodnjaki porazili nemške sovražnike, buknil je nov razpor v domačem narodnem taboru.

V ospredje je stopil v tem boju profesor dr. Anton Mahnič, ki je imel na ljubljanskem knezu in škofu najmočnejšo oporo in v duhovščini, zlasti kranjski, najizdatnejšo zaslombo.

Najsijajnejši uspeh njegovega truda in boja je bil prvi slo- venski katoliški shod 1892. leta z geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!"

Splošni pregled bogoslovnega slovstva,

Preosnova bogoslovnih študij je v najnovejši dObi dala povod, da smo tudi Slovenci dobili nekaj strokovnih spisov te vrste v svojem domačem jeziku. Zastopane so že skoro vse bogoslovne vede : dogmatika (apologetika), morala, homiletika, eksegeza, bi- blijska arheologija, pastorala, cerkvena umetnost in zgodovina itd. Kot prvo večje delo te vrste smemo smatrati knjigo ^^Zlati Vefc^j ki je izšla 1863. 1. v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda in štiristoletnice ustanovljenja ljubljanske škofije.

Krepko bodrilo za gojitev bogoslovnih študij je dal vsem slovenskim duhovnikom lavantinski knez in škof dr. Mihael Napotnik, ko je 1898. leta poklical v življenje do cela nov strokovni list j^ Voditelj v bogoslovnih vedah^. Ta zbornik bo poslej središče vsem bogoslovno-znanstvenim pismenim plodovom slovenske duhovščine.

Svobodomiseln, cerkvi sovražen tok v javnosti sploh, zlasti pa v najnovejšem slovstvu je vzbudil v duhovnikih odločen odpor tudi na Slovenskem. Jeli so se tesneje in samostojneje organizirati. Ustanovila so se razna društva za slovensko slovstvo, ki imajo izrecno katoliški značaj. Zasnovala so se tudi nova književna ali sploh kulturna podjetja ki imajo namen pospeševati in gojiti ne le narodno, temveč tudi katoliško zavest. Zato ima skoro vse bogo- slovno slovstvo te d6be tudi v Slovencih določno apologetično smer. Najbolj seje množilo bogoslovno in posebej nabožno slovstvo po raznih družbah in bratovščinah, ki so v drugi polovici devet- najstega stoletja zlasti v Avstriji iz nova jele cveteti.

DruSba sv. Mohorja^ ustanovljena 1852. 1., se je 1860. 1. kot cerkvena bratovščina postavila na strogo cerkvena tla ter poslej v dosego svojega smotra vsako leto poklanja svojim članom po eno ali po dve bogoslovni, oziroma nabožni knjigi.


'"'^'^"'^^"^'^


252 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Katoliška družba za Kranjsko (ustanovljena 1869. L), ki si je postavila kot nalogo buditi in gojiti katoliško mišljenje in živ- ljenje, je že 1870. 1. sklenila v to svrho dajati na svetlo primerne brošurice ali pa tudi obsežnejša dela nabožne vsebine. Prosta Jožef Zupan in dr. Anton Jarc sta priredila par večjih prevodov iz nem- ščine po škofu Zwergerju in sličnih tujih ascetih. Redno glasilo katoliške družbe pa so bili ^^Glasi'^, ki so tekom desetih let (1877 — 1886) narastli na dvajset zvezkov. Poslej so jih namestovale oživljene ^^Drobtinice^.

Prvi strogo ascetični list je bil (1880. 1.) ^Cvetje is vertov sv. FrančiSka^^ glasilo tretjerednikov. Tudi katoliško tiskovno društvo v Mariboru je izdalo nekaj nabožno-poučnih brošuric.

Razen novih molitvenikov, med katerimi nam je omeniti raznih ^^Šmarnic^^ so stare priljubljene masne knjige v poprav- ljeni obliki tudi v novejši d6bi doživele mnogo novih natiskov. Žal, da imamo v tej stroki mnogo premalo izvirnih del, in da tudi prevodi v slovniškem pogledu niso povoljni.

Največ natiskov so doživeli razni Katekizmi in Zgodbe sv. pisma za šolsko rabo. L. 1869. je prišel na svetlo ^Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem". Tiskan je bil v Gorici in v slovniškem pogledu se je opiral zelo na kranjsko slovenščino. A imel je žalostno usodo. Laška vlada ga je že čez nekaj tednov prepovedala rabiti in zagrozila s strogo kaznijo tistim, ki bi se ga posluževali, češ, da je to „vladi sovražno ro- varstvo".') Ta slučaj je žalosten dokaz, kako se šiloma dela na potuj čenje slovenskega naroda. Na Koroškem in na posameznih drugih krajih še sedaj ni mnogo bolje.

Dogmatika in morala (apologetika).

V 18. stoletju vSO nekateri slovenski duhovniki, n. pr. Tropper, Kuralt, Spruk, spisali nekaj strogo znanstvenih del o dogmatiki in morali, a v latinskem jeziku. Kritične cerkvene razmere v prvi polovici 19. stoletja zlasti na Slovenskem niso bile ugodne za temeljite dogmatične študije. Novo gibanje se je začelo, zlasti ko je 1854. 1. bila proglašena dogma o brezmadežnem spočetju M. B. in 1870. 1. dogma o papeževi nezmotljivosti.


O Nov. 1869, 69, 95, 262.


Bogoslovje. 253

Ker je pa prerod katoliške misli v nasprotnem taboru po- ostril odpor, zato nosi veČina slovstva iz dogmatike in morale apologetičen značaj. Slovenska zemlja ni bila še nikoli merodajno pozorišče večjih verskih bojev; zato se o prepomih verskih vpra- šanjih pri nas ni mnogo pisalo. Kar se je sploh v tem pogledu storilo, je le medel odsvit verskega gibanja v širnem katoliškem svetu.

^Zgodnja Danica'-^ je v raznih letnikih objavila to in ono iz dogmatike, morale, cerkvenega prava in drugih bogoslovnih ved, a v zelo preprosti obliki, daje bilo berilo umijivo ljudstvu. Razen tega so nekateri cerkveni govorniki obravnavali v svojih govorih dogmatiško tvarino. Tudi posamne brošurice so zlasti od 1868. 1. dalje tolmačile ljudstvu nekatera dogmatična vprašanja. A kake celotne, temeljite dogmatike v slovenskem jeziku doslej še nismo prejeli. O morali je pisal doslej le župnik Fr. Kosec. — Glavni zastopniki dogmatike na Slovenskem so ; dr. Andrej Cebašek, dr. Josip Ulaga, dr. Josip Šuc, dr. Anton Jeglič, dr. Frančišek Lampe, dr. Lav. Gregorec in dr. Anton MahniČ.

Dr. Andrej ČebaUk (1820—1899).') Rojen 14. nov. 1820 v Smledniku, je bil od 1852. do 1885. 1. profesor dogmatike in osem let tudi vodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Postal je stolni kanonik, papežev prelat, apost. protonotar in je 27. januarija 1899 umrl kot stolni dekan. Jako navdušen in živahen mož si je pri- dobil mnoge zasluge za reformo bogoslovnih študij in zlasti za probujo katoliške ideje med Slovenci, Največ po njegovem naporu se je 1868. leta ustanovila v Ljubljani ^Katoli&ka dru&ba sa JCra^sko", katero je sprva vodil grof Wurmbrand, a dr. Čebašek ji je bil tajnik. Bil je do svoje smrti eden najbolj delavnih in najbolj spretnih sotrudnikov „Zgodnje Danice'^, kjer je objavil veliko svojih jedrnatih govorov, katere je govoril v katoliški družbi, n. pr. o papeževi nezmotljivosti, o ljudski šoli, o bogo- slovskih šolah, o političnih razmerah ild. Leta 1890. je z ozirom na tedanje dogodke v Podragi in na časnikarsko rovanje govoril o pravi veri in cerkvi nasproti pravoslavni. Opetovano je ostro biČal liberalizem in verski indiferentizem. L. 1892. je načeloval priprav- Ijavnemu odboru za prvi slovenski katol. shod. — Svoje cerkvene

') Mani, JeziCnik XXX. 41-48. — Drobtinice XXX. 1898, 103—106. — Dom in Svet 1899, 97—99.


254 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


govore (okoli trideset) je objavil 1855. in 1856. L v homiletičnem listu ^^ Cerkveni Govornik'*. L. 1868. je polemiziral z dr. Smcem zaradi civilnega zakona. Najtemeljitejša njegova dogmatična spisa sta: „ Verski razločki med staroversko ali pravoslavno in jedino pravo rimsko katoliško cerkvijo« v ^.Zlatem Veku 1863. leta in ,J\ipeževa nezmotljivost kratko pojasnjena vernim Slovencem v pouk^' v posebni brošurici 1870. leta. Kot bogoslovni profesor in semeniški vodja je jako blagodejno in bodrilno vplival na bogo- slovce. Med najboljše njegove gojence moramo šteti kneza in škofa dr. A. B. Jegliča in dr. Fr. Lampeta.

Dr. Anton Bonaventura Jeglič!^) Porodil se je 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem. Kot duhovnik se je v bogo- slovnih vedah dalje izobraževal v Wurzburgu in Rimu. Štiri leta je bil podvodja v bogoslovnici. L. 1882. je bil imenovan stolnim kanonikom v Serajevem. Tam je postal 1891. 1. generalni vikarij, pozneje apost. protonotar, 1897.1. pa pomožni škof serajevski. Ze nekaj mesecev pozneje se je (1898) kot knez in škof ljubljanski preselil v domovino. Slovstveno je jel delati že kot dijak v Alojzi- jevišču, kjer je z nekaterimi tovariši-gojenci ustanovil zaseben list ^^DomaČe Vaje 1869. 1. Po tem listu se je zbudila že cela vrsta slovenskih slovstvenikov. Prve svoje dijaške poskuse je objavil v j^Letopisu Matice Slovenske". Kot bogoslovec se je oklenil ^^Zgod. Danice" ^ kateri je bil štiri leta (1870 — 1873) jako marljiv sotrudnik. Vsi ti njegovi članki imajo polemičen značaj. Treba pomisliti, da se je uprav tedaj bfl Ijut boj na Slovenskem med rojaki. Jegličevi članki so n. pr. 1870. leta „V katerem grmu tiči zajec?", „Vsi bratje?", ,.Kaj uči cerkev?", „Vera in razum", „Ali je res verovati nič vedeti?" — L. 1871. ,,Prikaz in pokaz na našem slovstvenem polju", s katerim poprijemlje Stritarja in njegov „^87(9«". — L. 1872. „Naša Zvezda", „Vera in napredek", „Vera, pa omika in svoboda". Na psovko „Unfehlbarkeitsaspirant" je odgovoril s člankom „ Vprašanje nasprotnikom" itd. — ^^Glasom" katoliške družbe je bil par let urednik. V tem zborniku je objavil med drugim spis „Apologija krščanstva" 1880. 1. — Razen tega je bil pod psevdonimom ..A. J. Doberčan" ^otruAmk Mohorjeve dr ttzbe kjer je objavil par povestic. ^^Besednik" 1877. leta ima njegovo

  • ) Dom in Svet 1898, 147—149. — Koledar dr. sv. Mohorja za 1899. 1.

34—36. — Vrhbosna 1898, 153-158.


t5i


Bogoslovje. 255


povest ^Hudobni sin". — Tudi v ^^Slovenec"^ je pisal več pole- mičnih in apologetičnih člankov, n. pr. ^Naravoslovni material izem" 1878. leta. Vsi njegovi spisi se odlikujejo po posebni živahnosti, odločnosti in jasnosti. Nekatere njegove sestavke v ^^Slovencu^' je celo zaplenil državni pravdnik. Leta 1873. je pisal o tedanjih političnih bojih na Slovenskem tako-le *) :

»Liberalen se pravi po domače prostomiseln. Prostomiselno pa hoče danes vse biti in pomanjkanje tega znaka se pripisuje vsakemu v največji madež ..." Razlagajoč dalje, kdo je v resnici prostomiseln, liberalen, zaklju- čuje spis s to-le refleksijo na domače slovenske razmere: „ Res, nekateri listi se bor6 za narodno pravo, zoper vsemogočne države, — to je lepo, — niso pa tolikanj prostomiselni, da bi branili tudi sedaj povsod in grozovitno teptano pravo cerkve. Njihove oči se nočejo odpieti zgodovini, njih ušesa nočejo po- slušati klica vseh časov, da zgine prostost iz narodov, kjer se oklene ova cerkve in cerkvenih naukov. Oni hočejo sicer v boljem smislu prostomisleci ali liberalci biti, toda žalibože, da ostanejo le na pol pota; — da se pa polo- vičarstvo nikjer še ni dobro obneslo, to je lahko vsakemu znano. Znano je pa tudi, da dolgo ostati ne more; mora se na jedno ali drugo stran obrniti, — to nam kaže zgodovina sploh. Žalibože, da imamo pri nas dovolj tacih polovičarjev, — ki se sicer bore z vso dušno močjo za narodno pravo, za svobodno državno ustavo, — a ne zinejo besedice v obrambo cerkve kljubu strašnim napadom, marveč jo prezirajo, emancipirajo se od nje, počasi gred6 proč z njenega stališča; — zabredli bodo, cerkveni organi jih bodo svarili, pričel se bo prepir in iz sedanjih na pol liberalcev se bodo izluščili celi v najslabšem pomenu. Tako se je drugod vršilo, — da bi se pri nas drugače, ne verjamemo."

Preselivši se 1882. 1. v Serajevo, je v slovenski književnosti skoro do cela umolknil. Semtertje je zapisal še kako kratko dnevno poročilo v ^^Zgod. Danico^ in 1888. 1. je poslovenil nad- škofa dr. J. Stadlerja molitvenik „Ljubimo Gospoda Našega Jezusa Kristusa, Sinu živega Boga!", ki pa v slovniškem oziru zelo spo- minja na hrvatski izvirnik. — Tem več pa se je poslej oglašal v hrvatskem bogoslovnem slovstvu. Takoj po svojem dohodu v Bosno je jel sodelovati pri časniku ^^Srce Istcsovo^\ Leta 1887. je dal na svetlo hrvatsko „Uzgojeslovje za učitelje in učiteljske priprav- nike", sestavljeno po najboljših virih. Veliko zaslug ima zlasti, da se je 1887. 1. ustanovil hrvatski bogoslovni list ^^Vrhbosna'^, ki izhaja poslej vsa leta kot mesečnik, včasih tudi s prilogo. Do svojega povratka v slovensko domovino jej je bil jako marljiv sotrudnik. Objavljal je obširne in temeljite razprave iz različnih


  • ) Danica 1873, 34—35.


"-'■ -T^a^IlaS


256 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

bogoslovnih strok. Najprej se je bavil z biblijsko arheologijo, potem je podal nekaj pedagogičnih sestavkov. Pozneje je raz- pravljal o raznih točkah iz cerkvenega prava, n. pr. o redovništvu, o zakonskem pravu in spisal dolg životopis francoskega župnika Vianneya. Obširno jeraztolmačil v dveh letnikih jednajst psalmov. Zlasti zanimiv je njegov spis „Paljetkovanje s mojega puta" („ Vrh- bosna^^ 1895), kjer opisuje svojo pot po Avstriji, Nemčiji, Belgiji in po Francoskom. Par obsežnih spisov je prevel iz francoščine. (Bougand: Ljubimo Papu! 1893. in Moigno: Vjera. 1894.) — Ko je 1896. 1. v svrho zedinjenja katoliške cerkve s pravoslavno začel izhajati nov bogoslovni list ,,-Satta«", je pristopil dr. Bonaventura (t. j. Jeglič) kot najspretnejši sotrudnik. Vse njegove spise znači iskrena ljubezen do katoliške cerkve in nje poglavarja, žaro vita navdušenost za vse katoliško stremljenje in delo ter brezpogojna odločnost. Nekak vzorec njegovih slovstvenih del je kratek, a krepak članek „An Christus, an Belial?" („FrA6o^wa" 1891).

Še nekateri sastopniki dogmatike.

Ko se je okoli 1870. leta narodno življenje zlasti na Štajerskem jelo krepko- razvijati, pojavila se je že tedaj nekaka nesloga med tamoši\jimi Slo- venci, oziroma med „Slov. Narodom^ ^ ki je tedaj v Mariboru izhajal, in med y,Slov. Gospodarjem^.^ ki je bil glasilo katoliškega političnega društva. Tedaj so nekateri duhovniki v govoru in pismu skušali razmere pojasniti in vsako nerazporazumljenje zabraniti.

Dr. Lavoslav Gregorec (roj. 17. decembra 1839 pri Sv. Urbanu, nekaj let profesor bogoslovja v Mariboru, sedaj župnik in dekan v Novicerkvi ter državni poslanec), je v pogledu na tedanje časovne potrebe dal na svetlo tri knjižice; 1869. 1. »Opombice zastran cerkvenega zbora v Rimu 1869. leta ali knjižica, v kateri se povč, zakaj so Pij IX. poklicali vse škofe v Rim na zbor" ; — 1871. leta „Stara in nova šola" ; — 1873. leta „MaIa apologetika ali prijazni zagovori sv. katoliške vere". Velezanimiv in temeljit je njegov obširen sestavek v ^Vestniku'^ 1874. 1. „Sovremenski pisci celjskih grofov". Njegove govore v državnem zboru so prinašali razni Časniki, n. pr. ^Slov. Gospodar*^ ^ „Slovenec^y „Mir^. Odlikujejo se po jedrnati vsebini, krasni govorniški obliki in bridkem sarkazmu.

Dr. Josip Šuc in Fr. Košar sta govorila o novih cerkveno-političnih odnošajih v mariborski čitalnici. Prvi je 1868. 1. spisal brošurico „Konkordat, Cerkev, Šola"; drugi je pa podal ljudstvu 1872. 1. knjigo »Katoliška cerkva in njeni sovražniki". Razen tega je tudi dr. JFos. Ulaga kot urednik j^Slo- venskega Gospodarja^ branil resnice katoliške vere in pravice katoliške cerkve. y,Novice"' 1870. 1. imajo njegov govor v katoliškem konservativnem društvu po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" in v ^Danici^ 1870. leta je


Bogoslovje. 257


pod pseudonimom j,Kalophron Christianus" polemiziral zoper tedanji Stri- tarjev ^Zvon^, Pozneje je dr. MahniČev ^Rimski Katolik"' prinesel nekaj v dogmatiko posegajočih razprav. A o tem na drugem mestu.

Morala. O katoliškem nravoslovju (Theologia moralis) do najnovejših časov Slovenci nismo imeli nič svojega. Sicer imamo v raznih bogoslovnih časnikih in zbornikih marsikak spis, ki „moralizuje", a da bi to bogoslovno vedo znanstveno obravnaval, ga skoro ni. Edini, ki je doslej o tem pisal, je Fr. Kosec.

FrančiSek Kosec se je porodil v Vodicah na Kranjskem 7. decembra 1843. Kot duhovnik tržaške škofije je pastiroval na raznih krajih, kot župnik pa v Truškah in na Katinari pri Trstu, kjer je bil izvoljen tudi deželnim poslancem. Duhovnim tovarišem je napisal tri knjige, katerim po vsebini sličnih v slovenskem slovstvu ne najdemo. L. 1879. jim je podal „Nravoslovje", 1881. 1. ^Spovednik in njegova služba", 1894. 1. pa „Zakonsko pravo". — Spisujoč ta dela se je posluževal raznih obče priznanih tujih strokovnjakov, n. pr. E. Miillerja, Gury-ja, Simarja i. dr. „Nravo- slovje" je za tako obsežen predmet sicer premalo temeljito delo; vpleta vmes marsikaj iz pastirstva in cerkvenega prava. Za prak- tično rabo pa je jako porabno, ker pov6 vse najnujneje stvari kratko, a zanesljivo. Tudi jezik je dovolj gladek in takemu strogo znanstvenemu delu primerno umljiv.

Dr. Fr. Lampe je spisal kot prilogo y^Duhovnemu Pastirju^^ (1887 — 1889) ^Apologetične razgovore" v dveh delih in 1890. 1. ^Obrambne govore". V istem časniku objavlja že več let kritične ocene raznih bogoslovnih del tujih narodov, zlasti pa ona, ki po- segajo v dogmatiko in moralo. O tem več pod zaglavjem „Modro- slovje".

Dnhovno pastirstva in katebetika.

Odkar so se na Slovenskem namnožile ljudske šole, razširila se je med narodom cela vrsta učnih knjig, ki podajejo mladini prvi verski pouk : katekizmi, zgodbe sv. pisma, liturgika, evan- geljske knjige itd. Uprav te knjige, zlasti pa „krščanski katoliški nauk", rabijo tudi odraslim za zasebni verski pouk. Vsa ta kate- betična dela so bila opetovano v neizpremenjeni izdaji natisnjena, največ v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju.


-- («1


258 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Avstrijski škofje so pri svojih zborovanjih priredili nov katekizem v trojni obliki: Mali, srednji in veliki katekizem^ katerega so odobrili 9. aprila 1894 in s tem uvedli v vse avstrijske katoliške šole. Slovenski prevod je oskrbel največ dr. Ivan Krek po navodilu kneza in škofa dr, J. Missie, ki je pri tem delu sam mnogo sodeloval. Slovenski novi katekizmi so bili prvič natisnjeni 1896. in 1897. 1.

Pomnoženje narodnih šol po deželi je dalo povod, da se je tudi v bogoslovnih semeniščih duhovno pastirstvo (katehetika in pedagogika), jelo predavati v domačem občevalnem jeziku. V Ljub- ljani je že profesor J. Poklukar predaval pastirstvo v sloven- skem jeziku, čeprav še ni imel v to svrho na razpolago tiskane knjige. V istem smislu je nadaljeval njegov naslednik profesor Andrej Zamejic. Rabila sta oba z bogoslovci vred neke zvezke v rokopisu.

Leta 1882. je prevzel pastirsko stolico v ljubljanskem seme- nišču Anton Zupančič. Knez in škof dr. J. Pogačar mu je na- ročil, naj spiše slovensko ^^Duhovno Pastirstvo^^ bogoslovcem in duhovnikom v porabo. Obširno delo je dal na svetlo v štirih zvezkih 1884-1885. 1. Temu je sledila 1888. 1. tudi „Pedagogika". Z obema deloma je vrlo ustregel slovenskemu duhovskemu na- raščaju in duhovnikom sploh. — V duhovno-pastirsko stroko po- segajo tudi že omenjene tri knjige Koščeve, zlasti „Spovednik in njegova služba". Temu krogu moramo prištevati tudi izborno Počevo delo „Duhovski Poslovnik", katero je 1892. 1. poklonil slovenskim duhovnikom.

Drugih strogo znanstvenih spisov o duhovnem pastirstvu Slovenci nimamo. Le v starejših letnikih ^^Slov, Prijatelj a^\ som- tertje tudi v ^^Zgod. Danici, se nahaja kak kratek sestavek, ki obravnava to tvarino. — Bistven in zelo važen del duhovnega pastirstva je katehetika, združena s pedagogiko. Razlaga verskih resnic in sploh cerkvenih naukov na podlagi katekizma se imenuje kateheza.

Take šolske kateheze so zlasti v zadnji d6bi pisali: Tomaž Mraz, Anton K r ž i č , Simon Zupan, Frančišek P e r p a r in Josip Kragelj.

O liturgiki je v slovenskem prevodu izdal A. Lesar 1863. L posebno delo za šolsko porabo; drugi natisk 1881. 1. V novejšem času so pisali o tem : Andrej M a r u š i č , Janez Komljanec,


Bogoslovje. . 259


Jos. S i m o n i č , Josipina J u r i k in nekateri sotrudniki ^^Zgodnje Danice^ in j.Glasov"'.

Andrej M a r u š i č (1828—1898) ') je 1874. 1. v posebni knjigi obširno razlagal cerkvene obrede „ Velikega tedna**. V ^Danici^ je 1875 — 1876. 1. Jurij Vole objavljal za vsak teden rimski mar- tirologij s kratkimi opombami. Razen tega so razni pisatelji ali urednik Luka J e r a n sam ob slovesnih priložnostih razlagali v kakem članku pomen tega ali onega praznika.

Anton Zupančič'^) se je porodil v Ljubljani 13. jan. 1841.

v

Služil je kot kapelan v Smartinu pri Litiji, v Mengšu, v Cerkljah in v Ljubljani pri sv. Jakobu. L. 1882. je postal profesor duhov- nega pastirstva. Ko se je 1888. 1. ustanovilo ^^KatoliSko tiskovno druStvo^^ v Ljubljani, je bil izvoljen predsednikom. Z veliko po- žrtvovalnostjo vodi poslej tudi „Katoliško tiskarno". Za mnoge zasluge je bil 1898. 1. imenovan častnim papeževim kamornikom. Mož bistrega duha in jeklenega značaja deluje mnogo v čast cerkve in naroda. Po pravici Marn obrača nanj besede: „Kar raste, šuma ne dela." Že kot dijak se je jel 1861. 1. oglašati v ^^Novicah'-^ s kratkimi ličnimi prizori in prirodoslovnimi spisi. Kmalu potem se je oglasil v ^^Koledarčkn^' družbe sv. Mohorja in v ^^Glasniku^. Kot bogoslovec je razen tega sodeloval tudi pri ^^Zgod, Danici^^. Za ^^Mohorjevo drušbo^ je priredil prevod Wisemannove povesti ,,Fabiola" (1867). ^^Koledar^' je 1877. leta prinesel zanimiv popis „Hoja na Vezuv". Po Gaumeju pa je poslovenil knjižico „Credo kristjanu v sedanjih časih zavetje"; prevod je prinesla „Z>aw/ca" 1869 — 1870. 1. Kot duhovnik je pozneje v javnosti skoro utihnil. V ^^Zgodnji Danici'^ je (1871 — 1874. 1.) objavil v obliki odprtih pisem (1 — 13.) „Marsikaj o cerkveni umetnosti", kjer opisuje no- tranjo cerkveno opravo. V viharnem letu 1874. je v ^^Slovencu^^ pod zaglavjem „Politika na kmetih" razlagal nove konfesionalne postave, semtertje tako ostro, da je bil list zaplenjen. Najvažnejše njegovo delo je „Duhovno Pastirstvo" in „Pedagogika", ki je sestavljena po najboljših virih v strogo katoliškem duhu. „Du- hovno Pastirstvo" je po vsebini izborna knjiga; v slovniškem


  • ) Glaser. Zgod. slov. slovstva III. 122 — 124. — ') Jez. XXX. 35 —39.


TVi-"


260 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

pogledu pa nekoliko zastarela. V drugi pomnoženi izdaji (1894) se je ta hiba popravila. Jezik mu teče gladko iri prijetno; včasih je tudi šaljiv in zbadljiv, n. pr. „Dom žajfje kulture". („G/a^." 1866).

Martin PoČ^ rojen v Semiču 1841. L, župnik na Vačah, potem v Komendi, je spisal „Duhovski poslovnik" (1892), s katerim je napolnil veliko vrzel v slovenskem bogoslovnem slovstvu. Pri tem delu je nekoliko sodeloval frančiškan o. Kalist Medic, izboren strokovnjak v cerkvenem pravu. Knjiga je 1899. 1. doživela drugi natisk.

TotnaB Mras *), rojen 1826. 1. v Št. Vidu pri Ponikvi, župnik in dekan v Vuzenici, je 1878. 1. spisal ..Šolske katekeze za pervence", 1883. 1. pa j,Razlaga srednjega in največjega šolskega katekizma". Obe jako obsežni knjigi sta prišli na svetlo kot prilogi ^^Slov, Prijatelju^ (8**, 240+1036 str.)

Simon Zufan je bil rojen v Kropi 1844. 1. Veliko let je bil katehet v uršulinskih šolah v Loki, potem župnik na Jezici pri Ljubljani. Spisal je več prav dobro sestavljenih katehetičnih del; razen tega je sotrudnik ^Duhovnega Pastirja^. Leta 1881. je spisal „Nauk za prvo spoved", 1883. 1. »Keršanski nauk" in »Cerkveni obredi". Njegov »Krščanski nauk za prvence" je v ne- katerih letih dočakal šest natiskov. Za Marijine družbe je sestavil molit venik „Hči Marijina" 1886. 1.

Frančišek Perfar (rojen 1855 v Doberniču), župnik pri sv. Trojici na Dolenjskem, je v ^Duhovnem Pastirju^ (1887—1889) podal navod za veliko- nočno izpraševanje, kako naj se poučujejo posamni stanovi: stariši, mladeniči in dekleta.

Liturgične knjige so v tej d6bi pisali: Janes Komljanec (roj. 1848), profesor verouka v Kočevju, je 1893. 1. pisal v y^Danico^ j,Cerkveno leto ali letni sveti časi in dnevi". Ponatisk je izšel 1894. leta. — Andrej Žnidaršič, duhovnik na Goriškem, je 1892. 1. objavil knjigo „Liturgični ieziki". — Za cerkvenike in masne strežnike sta poskrbela nekaj knjižic dr J. Simonič in Josifina Jurik v Ptuju.

Eksegeza in homiletika.

Kakor o ostalih bogoslovnih strokah, tako se je doslej le malo pisalo tudi o eksegezi ali razlaganju sv. pisma. Razlogi so umevni, ker v Slovencih duhovnikom za lastno rabo služijo največ le latinske strokovne knjige; ljudstvo pa bi se za take strogo znanstvene razprave ne zanimalo in bi jih tudi težko umelo.

L. 1849. je Metelko objavil razlago evangelija sv. Matevža pod zaglavjem „Vir in izvirek zveličanskih naukov. A prvemu


  • ) Glaser. Zgod slov. slovstva IIL 287.


Bogoslovje. 261


zvezku ni sledil noben drug. Po dolgem presledku je ljubljanski semeniški profesor dr. L. Klofut ar 1878.1. dal na svetlo svoje „Svete listne bukve", in 1892. leta je lavantinski knez in škof dr. Mihael Napotnik poklonil slovenski duhovščini izborno svoje delo o sv. Pavlu. Leta 1889. je podal Iv. Skuhala Mohor- janom ^Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa".

Velik korak naprej je tudi v tem pogledu naredila > Družba sv, Mohorja*^ ko je jela 1894.1. objavljati * Zgodbe sv.pisma^. Prevod in razlago je oskrbel dr. Fr. Lampe. Predno se je lotil dela, romal je v sveto deželo, da si je osebno ogledal svetopisemske kraje. To svoje potovanje je zanimivo in poučno opisal 1892. in 1893. leta v knjigi ^Jeruzalemski romar", ki je izšla kot nekak uvod k „Zgodbam". Slovenski narod nima mnogo takih knjig, kakoršna bo ta, kadar se dovrši. Tekst pojasnuje mnogo lepih slik. V ^predgovoru" pravi med drugim:

„Kdor pozna naše slovensko ljudstvo, v6, kako pobožno misli in kako spoštljivo govori o sv. pismu. Kakor je naše ljudstvo vemo in goreče za božje reči, tako je tudi vneto za sv. pismo. Četudi je pač le malo slovenskih hiš, kjer bi imeli celo sv. pismo, vendar jih je tudi le malo, kjer bi ne imeli vsaj sv. evangelijev, zlasti odkar je izdala naša družba ,Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa'. Naše slovensko ljudstvo, ki želi napredovati tudi v veri in v verskem spoznavanju, kakor napreduje v drugih ozirih, želelo si je davno in želi tudi dandanes dobiti v roke sv. pismo v taki obliki, da bi mu bilo v nauk, v tolažbo in v spodbudo .... Držal se bom, kolikor se bo dalo, besed sv. pisma. Tako bodo Mohorjani rekli, da imajo v rokah sveto pismo samo. Prav s tem bo naša družba ustregla ljubim Slovencem, ki si žel6 sv. pisma. Tako bodo Slovenci poslušali doma besedo sv. Duha, kadarkoli bodo hoteli . . . Upam, da razlaga ni preobširna. Povedal sem, kolikor se mi je zdelo imenitno iz katerega koli razloga . . . Nisem se trudil, da bi razlagal različne stvari, ampak da bi bralci lahko umeli ves pomen božjega razodenja, da bi spoznali vso moč božje besede, kakor občutimo solnčno gorkoto, kadar stopimo po dnevu pod jasno nebo, ali pa prijeten hlad, če ležemo v senco gostega drevesa . . . Pisatelj teh vrstic upa, da bodo ,Zgodbe' veliko koristile

Slovencem. Beseda božja jih bo utrdila v naši sv. veri Ta knjiga bo

utrdila omahljivce v veri, maloverce pa bo prepričala, da je prava in nebeška naša vera. Lahko bodo spoznali, da ni v svetih knjigah ničesar zoper naš razum, in da zato nimajo razloga, zakaj bi ne verjeli božji besedi . . ."

Velezanimiv je „uvod" v svetem pismu, v katerem govori v splošnem o vsebini, namenu, tolmačenju, prevajanju, sploh o usodi te knjige. Slovenskemu narodu bo rabilo to monumentalno delo do poznih časov.


262 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Dr, Mihael Napotnik *) se je porodil 20. septembra 1850. 1. na Tepanjskem Vrhu pri Konjicah. Dovršivši v Celju gimnazijske študije in dosluživši eno leto pri vojakih je vstopil v mariborsko bogoslovno semenišče. Leta 1875. posvečen v duhovnika je služil nekaj tednov kot kapelan v Vojniku; potem je šel v ,Avguštinej, na Dunaj nadaljevat svoje študije, kjer je bil (1880) promoviran doktorjem bogoslovja. Za časa okupacije Bosne 1878. 1. je služil kot vojni kapelan na bojišču. Vrnivši se v domovino je nastopil kapelansko službo v Selnici. Odtod se je preselil v Maribor kot korni vikarij; kmalu potem je postal profesor in pod vodja seme- niški. Leta 1885. je bil imenovan c. kr. dvornim kapelanom in ravnateljem v ,Avguštineju' na Dunaju; a že 8. oktobra 1889 je postal knez in škof lavantinski. Pisateljsko pero je zastavil že v semenišču, kjer je za ^^Zoro^ napisal mnogo poučno-znanstvenih člankov. Podpisal se je navadno z imenom „L i pa ko v". Kar je za časa okupacije doživel v Bosni, opisal je v živih barvah v ^^Slov. Gospodarju' (1878 — 1882). Navdušen Slovan se je za- nimal za duševno gibanje tamošnjih prebivalcev. Plod svojih slov- stvenih trudov sredi bojnega hrupa je podal 1884. 1. v lični knjižici pod zaglavjem „Kratek pregled bosanskega slovstva". Stopil je v krog ^ Kresovih^ sotrudnikov in v tem listu je 1884. leta podal „Prineske k slovstveni zgodovini bosanski", 1886. 1. pa „Imenopis konjiške nadfare", v katerem zanimivo razlaga imena vasi, potokov, g6r, lastna imena, kaj pomenijo in odkod prihajajo. S posebnim zanimanjem je opisaval životopise slavnih mož, domačih in tujih, n. pr. Jožefa Rozmana, Voltairja, Hipokrata itd. Slovečega Irca Daniela O' Connella je v ^^Slovencu celo dvakrat opisal. Po raznih virih je sestavil nekaj znanstvenih spisov, n. pr. „Nekoji izreki velemož o vedah", „Eksaktne znanosti" i. dr. Opirajoč se na Chateaubrianda primerja v sestavku „Biblija" sv. pismo Homerovi Iliadi in Odiseji, kako sta si biblija in starogrško pesništvo po- dobna v zgodovinskem in pesniškem pogledu, pa tudi z ozirom na pripovedovanje, popise, primere, prostost in starinski zlog. Poljudno -zabavna sta spisa jjSmeh" in „Solza". Najznamenitejši


') Slovenec 1889, 269. — SI. Nar. 1889, 248, 265. — Slov. Gosp. 1889, 14. novembra; 1891, 111. — Koledar družbe sv. Mohorja, dr. Jos. Pajek o škofu Napotniku 1891. 1.


Bogoslovje. 263


njegovi deli sta knjigi „Sveti Viktorin" (1888) in „Sveti Pavel" (1892). Obe knjigi se smeta vspored staviti najznamenitejšim bogo- slovnim delom drugih omikanih narodov, delali bi čast vsaki akademiji. Tako vsestransko dovršenih knjižnih del Slovenci ni- mamo veliko. — Ptujskega Škota sv. Viktorina nam opisuje na temelju zanesljivih virov tako jasno in določno, da je poslej stvar za vselej dognana. To delo kaže, kako globoko je prošinila pisa- telja prava znanstvena metoda. — Velikega apostola sv. Pavla pa na podlagi njegovih lastnih pisem in vporabljajoč razna v to stroko spadajoča eksegetična dela slika kot pravega krščanskega junaka, vzornika tudi našim časom. Za vzgled le nekaj mest iz tega dela:

„Vrlih, zavsem neomadeževanih značajev šteje današnji svet ubogo malo. Plašč po vetru sukati, dozdeva se mnogoterim pametno, modro in koristno. Žalostna prikazen sicer, a zato ni neresnična. In odtod prihaja ne- uspešno delovanje, nemarna popustljivost, tako škodljiva nezaupnost in ne- zanesljivost .... Kdo ne sprevidi, da je Pavlov treba današnjemu, gled^ na Boga zaspanemu in mlačnemu svetu? Apostolskih m6ž, pravim, je treba, ki učč brez strahu večne resnice, ki neupogljivo branijo svete pravice ter vselej in vsakemu nepristrano poved6, kar storiti dolžnost veleva .... Pavel je z vsemi žilami in silami ljubil svoj narod. Toda kakošna je bila ta njegova ljubezen? V čem je koreninila? Nedvomno v ljubezni do Jezusa Kristusa, za katerega je hotel Pavel ves svoj ljubljeni narod pridobiti. In ta je jedina prava ljubezen, iz katere izvirajo tudi druge državljanske čednosti, poganjajo tudi druge domovinske kreposti. Kdor dela za večno srečo svojega naroda, ta bode storil vse in počel vse, s čemur se da doseči večno blagostanje. Tega porok je sv. Pavel, kateri ni umel druge politike, kakor le evangelij in Kristusa križanega. Navzlic temu pa vendar ni misliti in ni najti boljših domo- ljubov, nego sta bila učenik in učenec, Jezus in Pavel ..." Sklicujoč se dalje na vzgled in na načela vzornega narodnjaka škofa Slomška, nadaljuje: „Kar zadeva prednost vere pred narodnostjo in narodnosti pred vero, mora pač veljati to, da je vera svrha in narodnost sredstvo. Kdor želi prvo, mora na- ravno hoteti tudi drugo. Kdor tako uči, naj se vendar ne ima za brezdomo- vinca, katero očitanje dozdeva se vsaj meni najbolj abotno in najbolj prazno. Kdor se poslužuje tega oponašanja, temu ni verjeti betvice, ker mu ni res- nobno za resnico. Pravi katoličan je vselej bil in bode vselej tudi pravi narodnjak in treba mu ni, to še posebej naglašati. Resnica je sicer, da so prenapeteži tožili Pavla in ga dolžili, češ, on ne ljubi naroda. A ljubil ga je bolje, kakor so ga ljubili njegovi tožniki, njegovi sovražniki, ki so postali pogrebniki svoje domovine, prelepe Palestine, da še do tega trenljaja nimajo

njihovi potomci lastovitih tal Krščanska vera je jedina in sicer prav

krepka zaslomba za manjše narode v vseh onih državah, v katerih prebiva

več narodov pod jedno upravno streho Narod brez vere je stavba na

pesek. Greh je največji sovražnik domovine, naroda."


264 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Knjiga je polna lepih, globokih misli. Beseda je gladka in nekako slovesna. Pisatelj se nikjer ne izneveri plemenitosti in resnobnosti. Vsakemu omikancu je to delo tečno berilo, iz katerega si more povzeti marsikake ideje o sedanjem javnem življenju. Ko je zasedel škofijsko stolico v Mariboru, pozdravljalo ga je ljudstvo s svojo duhovščino kot Slomška II. In to po pravici! Ognjevit in odločen višji pastir skuša duševno dvigniti svoje podložne; zlasti mu je mar temeljita izobrazba duhovščine. V to svrho je zboljšal učni črtež v bogoslovnem semenišču. Posebno se odlikujejo nje- govi izborni, temeljiti in obsežni pastirski listi. Škofa Napotnika moramo prištevati najboljšim govornikom; on je govornik v ve- likem obsegu, kakor so n. pr. Francozom Bossuet, Bourdaloue, Fenelon, Massillon i. dr. Leta 1896. je sklical v Maribor škofijsko sinodo. Po njegovi inicijativi je jelo 1898. 1. v Mariboru izhajati znanstveno glasilo slovenske duhovščine > Voditelj v bogoslovnih vedah*^ kateremu je urednik dr. Frančišek Kovačič. List je otvoril bogoslovnim vedam med Slovenci novo d6bo.

Z?h Frančišek Sedej. Porodil se je 10. oktobra 1854. 1. v Cirknem. Bil je več let profesor bogoslovja v Gorici. Za dr. Napot- nikom je postal c. kr. dvorni kapelan in vodja ,Avguštineja' na Dunaju. Odtod se je 1898. 1. preselil v Gorico kot stolni kanonik. V * Rimskem Katoliku^ (1893 — 1894) je kritično obdelal Davida Friderika Straussa in (1894) Emesta Renana. — V > Cerkvenem Glasbeniku^ je 1886. 1. priobčil spis „0 nekaterih dr. Fr. Wittovih mašah" in 1895. 1. ^,0 glasbi v vzhodnih deželah in o njeni zvezi s koralom". Umrlemu glasbeniku Jož. Bohmu je 1896. 1. napisal kratek nekrolog. >Dom in Svet< je prinesel izpod njegovega peresa razpravi 1891. leta „0 sedemletni lakoti za časa Jožefa egiptovskega" in 1897. leta „Klinopisni spominiki in sv. pismo", kateri moramo imenovati najboljši o biblijski arheologiji v slo- venskem jeziku. Upati smemo, da bo učeni pisatelj podal še marsikak plod o tej velezanimivi znanstveni bogoslovni stroki, o kateri se pri nas do malega ni nič pisalo.


,.t '* M,


Od 1870.1. dalje so se namnožili tudi protestantovski prevodi sv. pisma v slovenskem jeziku, n. pr. psalmi, pregovori, evangeliji itd. Male brošurice v lični zunanji obliki in v pravilnem jeziku daje od časa do časa na svetlo ,,Angleška biblijska družba*


Bogoslovje. 265


seveda le v agitacijsko svrho. Slovenilo je knjižice baje par slo- venskih pisateljev-lajikov. Ker pa so krivoverske, zato so ljudstvu nepoznane in ne dosežejo nobenega praktičnega uspeha.

<^ * ^.

V najtesnejši zvezi z eksegezo je homiletika, t j. oznanje- vanje božje besede. Vsi cerkveni govori so pravzaprav le raz- laganje in učenje božje besede, torej nekaka široka, prav poljudna eksegeza. V zvezi s tem je katehetika. Kakor imamo Slovenci le malo strogo eksegetičnih del, tako imamo tem več homiletičnih. Leta 1852. je'jela »Slovenska Bčela^ prinašati prilogo »Šolski prijateljuj ki pa se je kmalu osamosvojila kot nov list. Peti in in šesti letnik (1856 in 1857) sta imela naslov „Slov. Prijatelj. Časopis sa cerkev, šolo in dom^^ ter sta naslovu primemo imela tri dele; le druga dva sta bila združena v celoto. L. 1856. je jel torej izhajati homiletični list > Slovenski Prijatelj *^ kateremu je bil urednik Andrej Einspieler tje do 1883. 1., ko je prenehal in je na njegovo mesto stopil ljubljanski »Duhovni Pastir^,

Leta 1856. so ljubljanski duhovniki: Andrej Čebašek, L. Jeran, Janez Stritar in Andr. Za mej i c zasnovali sličen list ^Cerkveni Govornik**^ ki je izhajal vsako četrtletje, a prvega leta ni preživel. Ob ^Slovenskem Prijatelju^ seje poslej združila vsa slovenska duhovščina. Bil je mesečnik in prva leta je služil obenem kot duhovsko glasilo. Prinašal je razne članke in dopise o organizaciji duhovščine, o delovanju duhovnikov na cerkvenem in narodnem polju. L. 1863. je jel prinašati prilogo ^Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka". Pisati je začel to veliko delo suhorski župnik Janez Škofi C (1821—1871); nadaljeval pa je je Janez Volčič (1825—1887). Do- vršeno je bilo 1876. 1. na 369 tiskanih polah v osmerki. Ta knjiga je duhov- nikom „bogata zakladnica, iz katere morejo zajemati za vse svoje potrebe na leči, v spovednici, na bolniški postelji" in v šoli, pa tudi česar potrebujejo za lastno svojo omiko in za pošten svoj kratek čas."

Popoln pregled vseh sotrudnikov ^Prijateljevih^ ni mogoče podati, ker se mnogi niso nikoli ali pa le semtertje podpisa vali ob svojih izdelkih. V dvaintridesetih letnikih ^Slov. Prijatelj a"^ je nagromadenega obilo homi- letičnega gradiva vsake vrste, največ pa je preprosto poučnega krščanskega nauka, kakor ga slovenski narod potrebuje o verskih resnicah z ozirom na praktično življenje kristijanovo, o Kristusovem življenju, o Mariji in svetnikih. Precej je med njim priložnostnih govorov za razne cerkvene slovesnosti; a razmemo premalo je strogo dogmatičnih. Žal, da so govorniki delali premalo samostojno. Izvirnega je le malo. Mnogi so pisali po izrecnem naročilu ured- nikovem. Einspieler je temu ali onemu duhovniku poslal kakega tujega homileta, in ta ga je prirejal po svoji previdnosti za „Prijatelja^^. Večina


"»■ ;""^^^*^


266 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


govorov je poslovenjena iz nemških, latinskih, laških in francoskih del. Rabili so jim n. pr. Zollner, Wenninger, Graser, Hirscher, Liebermann, Konigsdorfer, Hurter, Tschupik, FSrster, Zenger, Veith, Scherer, KrSnes, Ktinzer, Raess, Knoll, Mehler, Segneri, Bourdaloue i. dr. ter razni homiletični časniki in zborniki n. pr. »Prediger und Katechet**, »Philotea", ,Hedwigs-Blatt", „Chri- sologus^ itd. Marsikak govor je prikrojen po izvirniku preveč za potrebe drugih narodov, kjer živč katoličani med drugoverci, a za slovensko ljudstvo nima pravega pomena. Sploh moramo reči, da so tedanji cerkveni govorniki premalo vpoštevali časovne razmere in potrebe, ter jim premalo ustrezali. Mnogo boljši nego navadni cerkveni govori so večji venci govorov (Cyklus) n. pr. za postni in adventni čas, za sv. leto itd.

Jezik je za tisto d6bo primeroma še precej gladek in čist, le v nekaterih govorih se kaže očitno nemški izvirnik. Nekateri govori so po vsebini in govorniški obliki pravi homiletični biseri, polni globokih misli s točno govor- niško pointo. vSploh pa se zlasti v homiletiki iste d6be tudi na Slovenskem » kaže, da bogoslovna semenišča niso imela pravega in zadostnega učnega črteža. Nekateri govori so bili objavljeni šele po smrti dotičnih govornikov. V slovniškem oziru jih je popravil kak drug duhovnik ali pa urednik sam; zato niso do cela njih delo. Poglavitni in najbolj marljivi sotrudniki j^Sloven- skega Prijatelj a"^ so bili tekom let ti-le duhovniki:

(Iz krške škofije): Urednik Andrej Einspieler^) je slovenil zlasti homilije, a tudi druge govore ter razne osnove govorov.

J^oSef Škrbinec^ rojen 1831. 1. v Stranjah pri Kamniku, umrl 1897. 1.

. kot župnik v Vogrčah, je spisal prav mnogo dobrih govorov Leta 1863. je

objavil postne govore o križevem potu, 1876. leta pa o zgubljenem sinu itd.

Mnogo zaslug si je pridobil za narodno probujenje koroških Slovencev in za

njih gospodarsko organizacijo.

Janes Ev. Marinič (1832 — 1897), prost v Doberlivasi, je že 1857. 1. sodeloval pri šolskem oddelku ^Slov. Prijatelja^. N. pr. „Zakaj se učimo?", „Dijak in mizarski učenec" itd. Pozneje je objavil nekaj priložnostih govorov. j^Večernice^ 1872. leta so prinesle njegove „Črtice iz življenja in trpljenja sv. Očeta papeža Pija IX."

Janes Globočnik (1833) župnik v Pontablju, je slovenil zlasti Konigs- dorferjeve homilije.

Frančišek Rup.^ rojen 1. decembra 1843. 1. v Vetrinju, umrl kot župnik 15. oktobra 1897, je bil 1878. 1. dalje sourednik pri j^Slov. Prijatelju^. So- deloval je tudi pri Mohorjevi druihi.^ zlasti pa v ^^Besedniku^ . Poslovenil je 1880. 1. po sv. Frančišku Saleziju nabožno knjigo »Filoteja". Slovenil je iz nemškega, španskega, madjarskega, angleškega, celo iz hebrejskega jezika. A zlog v njegovih spisih je silno okoren in jezik nepravilen.

Lambert FerČnik"^) je objavljal svoje govore i v „Slov. Prijatelju"' i pozneje v „Duh. Pastirju^.


') Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 157.

  • ) Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 158.


Bogoslovje. 267


Razen teh so pisali govore Lambert Einsfieler^ Gregor Einspieler, dr. Val. MUller, Florijan Isop, L. S., A. S itd.

(Iz ljubljanske škof i je): Najmarljivejši ekseget na Slovenskem je bil doslej dr, Leonard Klofutar. Porodil se je v Tržiču 1819. Delal je mnogo let kot profesor eksegeze novega zakona v ljubljanskem semenišču. S svojo stroko se mnogo bavi tudi še kot ljubljanski stolni prost. Spisal je v latinskem jeziku štiri knjige: razlaganje vseh štirih evangelistov in lista sv. Pavla do Rimljanov. Ta dela rabijo v mnogih semeniščih kot učne knjige. V slovenskem jeziku je podal 1878. 1. „Svete listne bukve", ki so po svoji obilni in jedrnati vsebini cerkvenim govornikom zelo porabne.

Najplodovitejši med vsemi kranjskimi in menda tudi med vsemi sloven- skimi cerkvenimi govorniki je župnik Matija Torkar.^) Rojen 1832. 1. v Zaspeh, je postal duhovnik ljubljanske škofije. Zaradi raznih neugodnosti je 1865. 1. prestopil na vabilo A. Einspielerja v krško škofijo. Čez šest let se je povrnil v domovino in je dokaj let delal kot župnik v Košani. — V „Slov. Prijatelju'* je jel objavljati svoje govore 1862. 1. Nadaljeval je to vsa leta in pozneje pre- stopil kot sotrudnik k ^^Duhovnemu Pastirju*'^ ki še sedaj objavlja njegove izdelke. Vsega skupaj je napisal par tisoč govorov vsakovrstne vsebine. Največ govorov je kratkih, a z lepo vbranimi mislimi. - Pisati pa je jel — sošolec J. Mama - že kot bogoslovec v ^Novice^ 1853. leta. Pozneje se je oglašal v rZgod. Danici^ ^ v knjigah Družbe stf, Mohorja in v celovškem „Slovencu^, Nadaljeval in dovršil je za dr. Jos. Rogačem delo „Živ\jenje svetnikov in svetnic Božjih". V „Zvonu^ je objavil spisek o Fr. Zaniniju, v „Dofn in Soetu^ (1895) pa spomine iz svojega življenja.

Matija Hočevar"^) (1824 — 1888) župnik pri sv. Petru v Ljubljani je sodeloval pri poslovenjenju sv. pisma v Wolfovi izdaji. Leta 1858. je spisal „ Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za šolsko mladost-*. V ^Slovenskem Prijatelju** in v „Duh. Pastirju"- je objavil več sto cerkvenih govorov.

Razen teh so pisali govore v „Slov, Prijatelju^ ti-le duhovniki ljub- ljanske škofije: Janes Ankerst (1814—1875), Janes Gostiša (1833 — 1884), Jurij Vole (1805—1884), Jane« Škoflc^ Luka Dolinar (1794-1863), Anton iVamr^ (1812— 1893), o. ^/^^r/P/n/ar (1829 -1887) frančiškan, TotnoZufan^ JFanes Aitnan^ JoŠeJ Rosman (1801-1871) i. dr.

(Iz lavantinske škofije): Mnogo prav dobrih govorov sta podala ptujski dekan Frančišek Cvetko (1789—1859), čegar govori so bili objavljeni šele po njegovi smrti, in mariborski stolni kanonik in žu^mk Krištof Kandut (1830—1892).

Tomai Mras je pisal poleg šolskih katehez tudi mnogo govorov. Med boljše izdelke moramo prištevati govore gomjegrajskega, pozneje braslov-

2gega dekana Lavrencija Potočnika (1827—1892).


  • ) Glaser, Zgod. slov. slovstva IIL 116. (Napačna je letnica njegove

smrti 1877, ker še živi. — Jezičnik. XXX. 20-21, >) Jezičnik, XXX. 21.


-jv»„


268 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Simon Gaberc^ rojen 1838. 1. v Črešnjevcu, župnik v Frauheimu, j9 v obeh slovenskih homiletičnih časnikih objavil čez dvesto govorov. Začel je 1868. 1. in nadaljuje še sedaj. V „Zgod. Danici^ je od 1872. 1. dalje podal vsako leto neksg pesmic, največ nabožnih, a tudi nekoliko posvetnih. Opeval je M. B., svetnike in svetnice ter zlagal razne priložnostne popevke. Posebno marljivo je sodeloval pri „Slov, Gospodarju*^ ^ kjer je objavil marsikak dopis zlasti o sa^jereji in vinoreji. Razen tega je spisal dvojne »Šmarnice" in par drugih brošuric.

Sodelovali so še nekateri drugi, n. pr. Fr. Košar ^ Peter Vosel, Andrej Kajtna, Frančišek Ser. Besjak i. dr.

(Iz goriške nadškof i je): Najbolj znan primorski govornik je Filip Jakob Kafol (1820 — 1864) *), ki je po mnogem potovanju po svetu slednjič umrl kot župnik na Pečinah. Na svetlo je dal štiri knjige cerkvenih ogovorov 1853., 1856., 1861., 1862. 1. Razen tega je pisal v knjige Mohorjeve druŠbe^ v ^Zgodnjo Danico"" in v „Slov, Prijatelja'^ .^ ki je še po njegovi smrti prinašal njegove govore. Njegova homiletična dela moramo prištevati med najboljša v slovenskem slovstvu. Odlikujejo se po ognjevitosti in pri- srčnosti, ki spominja zelo na laški značaj, in tudi po primemo lepem jeziku.

Svoje govorniške izdelke so objavljali tudi Lavrencij Rutar (1821 do 1894), duhovnik na Sveti Gori, Tomai Rutar, Marko Vales^ Joief Furlani^) itd.

„Duhovni Pastir^ je stopil na mesto y,Slov. Prijatelja^ z novim letom 1884. Urednik mu je bil do 1896. 1. tedanji katehet v uršulinskih šolah Anton KržiČ. Kot mesečnik izhaja koncem vsakega meseca, navadno vselej s prilogo.

Priloge je pisal dr. Fr. Lampe 1887., 1889. in 1890. 1. A. Zupančič je 1888. 1. v prilogi podal svojo »Pedagogiko" . Poslej podaja urednik kot na- meček „Zbirko lepih izgledov" v porabo cerkvenim govornikom.

Okrog y^Duhovnega Pastirja^ se je zbralo veliko kranjskih duhov- nikov, ki so na novo stopili na polje homiletičnega slovstva. Izmed izven- kranjskih duhovnikov jih sodeluje poslej le malo. Nekateri govori so res pravi biseri, a pri mnogih se pozna, da niso izvirni.

Razen govorov prinaša list kratka književna poročila iz bogoslovnega slovstva tujih narodov. Poroča navadno dr. Fr. Lampe. Domača bogoslovna dela pa ocenjujejo razni duhovniki. Župnik Lud. Škuf ca je 1893. 1. sestavil v posebni knjigi jako porabno „Dvojno^kazalo prvih deset letnikov ,Duhov- nega Pastirja^ (1884-1893.)

Anton Kršič^) se je porodil v Rakitni 2. junija 1846. leta. Služil je devetnajst let v ljubljanskem uršulinskem samostanu kot katehet. L. 1891. je postal profesor verouka na učiteljski pripravnici v Ljubljani. — Malo je v Slovencih mož, ki bi tako neumorno in


^) Jezičnik XXV. 59-61.

') Glaser, Zgod. slov. slovstva III, 120.

») Jezičnik XXX. 54-57.


Bogoslovje. 269


požrtvovalno delovali za prospeh prave narodne omike, kakor je delal Kržič s peresom. Oglasil se je že bogoslovec v * Letopisu Matice Slovenske^ 1869. 1. Obenem je jel pisati v >Zg. Danico*, kjer je priobčil tekom let razne cerkvene govore in druge na- božne spise. Rabil je pseudonim A. Zakotkarjev. Leta 1878. je začel priobčevati ^Izglede bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva**. Ponatisk teh životopisov je objavil z mnogimi drugimi vred v treh knjigah 1879., 1880. in 1883. 1. Sotrudnik Mohorjeve drušbe je 1882. 1. popisal „Irce, 1887. 1. pa spisal posebno knjigo »Osmero blagrov ali dolga pridiga za kratkočasno življenje**. V „ Večernicah" in „ Drobtinicah je objavil nekaj zabavno-poučnih govorov, n. pr. „Ura in naše srce**, „Zivljenja nit" itd. Za male otroke je začel 1887. 1. dajati na svetlo male zvezke z naslovom „AngeljČek*' . Vsebina jim je bila zabavno - poučna v vezani in nevezani besedi. Ko je pa Kržič po smrti učitelja Ivana Tomšiča (1894) prevzel tudi uredništvo „ VrtČevo**. pridejal je „Angeljček^ kot prilogo „ Vrtcu*'. — Za napredek prave krščanske vzgoje je jel 1888. 1. izdajati male knjižice ^Krščanski Detoljub^, po štiri- krat na leto. Temu malemu pedagogičnemu zborniku je pridružil še manjše brošurice kot priloge, v porabo najmanjšim šolskim otrokom, n. pr. »Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet**, ^Mala zakladnica**, t. j. zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki itd. Nekatere teh knjižic so doživele že več natiskov in so v 30 do 40.000 izvodih razširjene med mladino. Pisal je vse to največ sam. Nekoliko so mu pomagali tudi: Anton Hribar, o. Angelj Mlejnik, Ciril Vuga i. dr. V prvih letnikih „ Cvetja s vertov sv. Frančiška"' se nahaja tudi marsikak Kržičev sestavek, n. pr. „Srce Jezusovo**, »Češčenje sv. Jožefa** itd. V ^.Duhovnem Pastirju*', katerega je urejeval 1884 — 1896, je objavil mnogo govorov ali vsaj govor- niških osnov. — V rokopisu se je ohranilo nekaj njegovih veselih in dovtipnih iger v porabo katoliškim družbam in 'sploh manjšim krogom, n. pr. »Zamujeni vlak**, v petih dejanjih, »Denar ali pa nos**, »Izgubljena suknja" itd. — Vsi Kržičevi spisi so polni lepih misli; preveva jih pravi krščanski duh. Jezik je jako poljuden, gladek in prikupljiv. Imenovati ga smemo slovenskega Albana Stolza.

Janes ASman se je porodil v Kropi 1842. 1. Služil je kot kapelan na raznih krajih, konečno kot župnik na Dovjem in potem v Gorjah, kjer je bil tudi izvoljen deželnim poslancem. — Že kot dijak je pisal 1860. in 1861. leta


270 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

v ^Novice^ o kroparski žrebljaryi itd. V bogoslovskem zasebnem listu ^Slovenska Lifa^ je podal dolg životopis f Matevža Lotriča, potopis „Eno noč pod Stolom in še nekatere malenkosti". Svoje cerkvene govore je začel objavljati 1871. 1. v ^^Slov. Prijatelju'* in je nadaljeval v ^Duh. Pastirju^, Vsega vkupe je spisal blizu tristo govorov razne vsebine, ki so duhovnikom zelo priljubljeni. Tudi v y^Zg, Danici'* je objavil nekaj priložnostnih govorov. Ixta 1884. je prinašala ^Danica"' rokopis župnika Antona Furmacherja o premišljevanju, katerega je Ažman temeljito predelal. V ^Slovenec'^ je poslal nekaj precej ostrih člankov, n. pr. »Duhoven in politika", »Stremajerjevi groši", „Tome ali občinske ubožnice" itd. Zadnja leta je pa sestavljal obširna poročila katoliškega političnega društva za Gorenjsko. Iz pedagogike je spisal dve deli: 1867. 1. v „£/<?//. Tovarišu „Darila in šiba v ljudski šoli", 1873. 1. pa je katoliške družba založila posebno knjižico »Krščanska izreja" izpod njegovega peresa.

Anton Žlogar^ rojen 30. novembra 1850. 1. v Suhorju pri Metliki, je bil več let kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, potem župnik v Kranjski Gori. — V ^^Danici^ 1881. leta je obelodanil zanimiv spis „Trojna božja pot s* svetimi stopnicami na Kranjskem", katerega je potem izdal v posebni knjižici. V proslavo tisočletnice sv. bratov Cirila in Metoda je založil 1886. 1. „Zbornik cerkvenih govorov", pri katerem je sodelovalo mnogo duhovnikov. L. 1886. sta on in tovariš Andrej Karlin, kapelana pri sv. Jakobu, spisala knjižico »Mestnofama cerkev sv. Jakoba v Ljubljani" povodom nje posvcčenja. V „Z>«A. Pastir j W je priobčil doslej že par stotin cerkvenih govorov, ki se odlikujejo po ličnem jeziku. Mnogo zaslug si je pridobil kot tajnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda; v tem poslu sestavlja vsakoletno družbeno letno poročilo „ VestnW. Svoje dni je pisal razne životopise v ^^Zvon", „ Slovan^ in v knjige Mohorjeve dru&be,

Andrej Kalan. Rojen 2. decembra 1858. v Stari Loki, je postal 1882. leta duhovnik in poslej kapelanoval na Gorenjskem. L. 1886. je bil pozvan kot trnovski kapelan v Ljubljano, štiri leta pozneje je bil imenovan stolnim vikarjem in 1896. leta stolnim kanonikom. Po smrti kanonika Jerana vodi z veliko požrtvoval- nostjo dijaško kuhinjo. L. 1897. je bil tudi urednik „Z^. Danice. Pisateljevati je začel kot dijak. Pozneje je sodeloval mnogo pri ^Slovencu" in v „ Glasih" katoliške družbe, n. pr. 1882. leta ^Spomini s pota", 1883. 1. „Prvi lustrum Leona XIII., 1885. leta „Sv. Ciril in Metod" itd. — V ^.Duhovnem Pastirju^ je objavil mnogo jedrnatih govorov. Znameniti so zlasti govori o „ cerkvenem letu 1888. leta, ko je za vsako nedeljo v letu sestavil poseben


Bogoslovje. 271


govor o omenjeni tvarini. Leta 1887. je dal na svetlo knjižico »Andrej Einspieler — zlatomašnik (ponatisk iz „ Slovenca*"). Mohorjeva družba je 1888. leta podala v njegovem prevodu

, Tomaža Kempčana
Hodi za Kristusom!^ — Leta 1888. je postal

urednik „Slovenčevi^ prilogi y,Domoljuh\ ki je izhajal po dva- krat na mesec in čez nekaj let postal samostojen politično-poučen list za preprosto ljudstvo. Povesti, katere je pisal nekaj sam, nekaj drugi sotrudniki bodisi izvirno, ali po tujih vzorcih, je jel 1891. 1. zbirati v posebne zvezke nPovesti*"'^ do 1895. leta jih je izšlo že osem snopiče v. Ljudstvu to berilo zelo ugaja; ^^Domoljuh sam ima do 10.000 naročnikov. Največ je pisal poslej v j,Sloveneč^ i nad črto i pod njo. Njegovi članki se odlikujejo po lepem jeziku, po odločnosti in jasnosti. Kljubu temu, da se je zadnja leta, zlasti odkar je prevzel tudi deželno poslanstvo, popolno posvetil politiki, vendar napiše od časa do časa še kaj znanstvenega. Zanimiv je njegov spis „Jezičnik v slovenskem slovstvu" 1888. 1. V nRimskem Katoliku** je priobčil razpravo „Strossmayer o namenu postnih okrožnic in o papeževih okrožnicah". L. 1891. je spisal molitvenik ^Smamice^. Podpisaval se je „Omanov".

Razen teh so mnogo sodelovali pri y^Duh. Pastirju^ ti -le duhovniki ljubljanske škofije:

Ludovik Škufca, rojen 1851. 1. v Ljubljani, župnik v Blagovici. Spisal je k y^Duh. Pastirju^ dvojno kazalo 1893.1. in 1886. 1. je Mohorjeva druSba podala njegove „Šmamice ali Romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu."

Jfanes Kobilica^ rojen 1844. 1. v Ljubljani, župnik na Črnučah. Pisal je tudi nekaj nabožnih sestavkov v ^Zgod. Danico"' in semtertj a kak prizor ali kako povest v „Slovenec'^^ n. pr. „ Valerija".

Jfanes Podboj, rojen 1848. 1. v Ribnici, župnik v Planini. Oglašal se je tudi v „Danici^ in ^Slovencu"; zlasti rad popisuje kak ribniški običaj. Spisal je malo igro „Dijak - prosjak" in 1890. 1. za Mohorjeve j^Večemice^ životopis „Oče Cene. Uzor dobrega gospodarja in možaka poštenjaka".

Valentin Bemik, rojen 1861. leta v Stražišču pri Kranju, župnik na Holmcu. Sodeloval je tudi pri y^Dom in Svetu^^ n. pr. 1888. in 1889. 1. „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega^, 1890. 1. „Nekaj jezikoslovnih poseb- nostij iz Kranjske Gore", 1892. leta »Kameleon", v ^Danici'^^ ^^Slovencu^ , Podpisuje se „Tine Balant".

Josip Pesnik (1851—1885) umrl kot kapelan pri sv. Jakobu v Ljub- ljani, je v jjDanici'" priobčeval pesnice in krajše sestavke v nevezani besedi. Podpisaval se je »Resnicoljub".


272 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Dr. Josip Lesar^ rojen 1858. 1. v Ribnici, profesor bogoslovja v Ljub- ljani. Leta 1891. je v y^Danici^ priobčil obširen životopis dekana Martina Skubica, katerega je potem (1892) dal ponatisniti v posebni knjižici. ^Drobti- nice"^ so prinesle životopisa 1888. 1. škofa J. Missie, 1893. 1. pa f Jožefa Mama. ^Dom in Svet^ je 1892. 1. prinesel izpod njegovega peresa setavek „0 Sibilah", 1894. 1. pa študijo »Poncij Pilat«.

Janes Mikš^ rojen 1863. leta v Hotedršici, župnik na Trsteniku. V j^Danici^ je podal 1888. leta životopis „Don Bosko" ter sodeluje v ^^Drobti- nicah"^ in v „Slovencu'^.

Poleg že omenjenih sotrudnikov „Slov. Prijatelja'*^ ki so tudi j^Duhov- nemu Pastirju'* zvesti ostali, n. pr. M. Torkar, M. Hočevar in J. Gostišaj treba omenjati še sledečih: Anton Potočnik (1823—1881), Janes Potočnik (1813—1893), Josip Mam (1832—1893), Štefan Gnjesda (1837—1888), Janes Porenta (1846—1886), Josip Škofic (1859 - 1896), Andrej Šimenec (r. 1849), JoŠef Kerčon (roj. 1821), Janes Rosman (roj. 1832), o. Hugolin Sattner (r. 1851), o. JoŠef Bisavičar (r. 1844J, Ignacij Žitnik (r. 1857), dr. Andrej Karlin (roj. 1867), Frančišek Rihar (roj. 1858), Peter Bohinjec (roj. 1864), 5. Zupan (r. 1844), Anton Kukelj (r. 1845) itd.

Iz sosednih škofij so sodelovali poleg že omenjenega S. Gaberca: Ivan Slavec (r. 1859), iz tržaške škofije, ki je bil par let urednik ^Primorskemu listu'* v Trstu, Simon Gregorčič (r. 1856) »Pavlov**, iz goriške nadškofije in Ivan Rotner (roj. 1862) iz lavantinske škofije. — Cerkvene govore je pri- našala tudi j^Zgod. Danica'^ skoro v vseh letnikih, j^Drobtinice'* in y,Cer' kvena priloga ^Slov. Gospodarja* .

Konečno nam je še omeniti pastirskih listov slovenskih škofov, kakoršne izdajajo redno vsako leto za postni čas in semterlje tudi izvanredno o posebnih priložnostih. V novejši d6bi so se odlikovali zlasti pastirski listi ljubljanskega kneza in škofa, sedaj kardinala dr. Jakoba Missie in obširni, poučni listi lavantinskega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika. Znamenit je zlasti oni pastirski list, katerega so izdali 1887. 1. vsi škofje goriške metro- polije, s katerim so svarili pred liberalnim časnikarstvom in cerkvi sovražne liste naravnost prepovedali svojim podložnikom.

Ascetika.

A. Molitveniki.

Pretežna sila slovenskega slovstva je bila do najnovejših let v ascetiki. Saj se do 19. stoletja skoro ni druzega pisalo nego nabožne knjige, največ molitveniki. Ljudstvo se je učilo citati največ zato, da bi znalo rabiti masno knjigo in po njej za svojo dušo skrbeti. V ostalem mu je nedostajalo šolske naobrazbe.

Nabožna dela so bila navadno le prevodi iz tujih jezikov ali kompilacije iz raznih del. Zal, da so bili pisatelji v marsičem premalo izbirčni v volitvi ascetičnih knjig in so se premalo pri-


Bogoslovje. 273


lagodili duhu slovenskega naroda. V 19. stoletju so po vsebini njih del najboljši ti-le možje: Baraga, Veriti, Slomšek, Jeran, Košar, Janez Zupančič, Janez Bonač, Anton Kržič in dr. Ivan Križanič.

Najnovejše nabožno slovstvo je največ pomnožila Druiba sv. Mohorja^ ki redno vsako leto daje svojim udom tudi po dve bogoslovni knjigi, med tema je ena molitvenik ali sploh kako premišljevalno delo.

Molitveniki so po vsebini navadno zelo enolični: masne, spovedne, obhajilne in druge običajne molitve se vrstč v raznih izpremembah. Tem je dostavljenih nekaj nabožnih pesmi. Nekateri molitveniki so prirejeni za posebne stanove n. pr. za dijake, vojake, stariše: ali pa za posebno starost: za mladeniče, device, otroke itd. Mnogi molitveniki, zlasti iz novejših let, so pravzaprav le pre- mišljevalna knjiga, in masne molitve sledč le kot dodatek; take so n. pr. „Šmamice^, knjiga Tomaža Kempčana »Hodi za Kri- stusom!" o rožnem vencu i. dr.

Nobena knjiga ni med ljudstvom tako razširjena nego so molitveniki; nekateri izmed njih so doživeli mnogo natiskov, n. pr. Baragova ^Dušna paša**, Slomškovo ^Krščansko devištvo^, L.Pintar- jeve »Nebeške iskrice, L.Hergov »Venec pobožnih molitev^, Bezja- kova ^Žalostna Mati Božja", Mežnaričevo „Vodilo tretjerednikom"

v

itd. Zal, da je jezik v mnogih knjigah že zastarel, in da se tudi pri novih natiskih ni dovolj oziralo na pravilnost jezika. Par knjig je celo zadnja leta bilo natisnjenih z velikimi črkami v bohoričici, da jih morejo rabiti stari ljudje, . ki se gajice niso učili, n. pr. molitvenik „Jesus moje shelje".

Imamo celo vrsto večjih in manjših molitvenih knjig ali pa sploh ascetičnih spisov, katerim ne vemo pisatelja. Pisali so pač duhovniki, ki so s svojim trudom hoteli narod v pravovernosti in bogoljubnosti ne le z živo besedo, temveč tudi pismeno voditi in utrjevati.

Najnovejši pisatelji molitvenikov so ti-le : Janez Volčič, Janez Zupančič, Baltazar B a r t o 1 , Frančišek B e z j a k, o. Nikolaj Mežnarič, Frančišek M a r e š i č, Jakob D o 1 e n e c, o. Hrisogon M a j a r, Janez P a r a p a t i. dr.

Razen tega imamo v drugi polovici 19. stoletja posebno „šmar- nično" slovstvo, nabožne knjige za »Šmarnice*' meseca majnika. ')

  • ) Koledar družbe sv. Mohorja za 1897. L, 25—26. P. Bohinjec: »Pregled

slovenske šmamične književnosti."


1..M. -.: . .v


H 1_ IJ «1, f ^


274 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Prvi je priredil knjigo za tako opravilo Davorin Trstenjak, preloživši iz francoščine „Mesec Marije", ki je izšla 1842. leta v Gradcu in je bila 1856. 1. drugič natisnjena. Drugi je spisal slično knjigo braslovški dekan Mihael Stojan z naslovom „Marije rožen cvet" 1855. 1., ki obsega premišljevanje o Jezusovem in Marijinem

v

srcu. Pravi prvak „Smamic", ki je tej pobožnosti dal tudi to ime, je bil horjulski kapelan in znani slovenski pisatelj Janez Volčič 1855. 1.

Najbolj jedrnate ^Šmarnice"^ je pisal Luka J e r a n v sedmih zvezkih 1859., 1861., 1863., 1865., 1870., 1872., 1878. 1. Odlikujejo se, dasiravno so največ po tujih izvirnikih prirejene, po gladkem domačem jeziku in po mikavni, prikupljivi vsebini.

„Šmamice^ so pisali tudi: Jožef Kerčon, dr. Jurij Štrbenec (1834 — 1899), Anton Žgur, Frančišek Marešič, Lud. Škuf ca, Jakob Dolenec, o. Hrisogon Majar, Andrej Kalan, Viktor Steska in Simon Gaberc.

Premišljevalne knjige z nabožno vsebino so pisali: dr. Anton J ar C, dr. Ivan Križanič, Ivan Skuhala, Mih. Lendovšek,

v

Anton K r ž i č , Janez Smuč, Frančišek Z b a š n i k , Jernej Voh, Karol C i g o n , Anton C r v itd.

Janez Volčič (1825 — 1887).*) Bil je kapelan na raznih krajih,

v

potem župnik v Smarjeti na Dolenjskem. Pisal je v ^^Novice^ in j^Danico^^. Sodeloval je mnogo tudi pri Mohorjevi družbi, zsl katero je napisal veliko delo „Življenje Marije in sv. Jožefa" v petih delih. V ^^Danici^ je priobčil tudi mnogo nabožnih pesmi, ki pa nimajo vrednosti; najraje je opeval Mater Božjo. V ^^Novicah"' je poročal tudi o gospodarskih stvareh. Njegovi premnogi nabožni spisi imajo hibo, da se v njih ista stvar večkrat ponavlja.

Janez Zupančič (1819 — 1895), rojen v Šmariji na Dolenj- skem, je bil na stare dni župnik v Ihanu, potem pa vpokojen v Radomljah. Spisal je štiri zelo priljubljene knjige o krščanskem

v

življenju „Dušna pomoč". Častilcem sv. rešnjega Telesa je podal molitvenik „Kruh nebeški".

Jožef Kerčon se je porodil v Smariji 1821. leta. Služil je nekaj let kot katehet v uršulinski šoli v Loki, poslej pa kot župnik v Predosljah. — V „Z>«A. Pastirju^ je objavil nekaj stotin svojih

») Jezičnik XXVIII. 1890, 56—58. — Njegov životopis je podal o. Flo- rentin Hrovat koncem knjige »Življenje Marije in sv. Jožefa".


Bogoslovje. 275


cerkvenih govorov. Spisal je trojne »Smarnice in par drugih molitvenikdv, n. pr. „Rafael" za mladeniče (1889) in sličen mo- litvenik za dekleta (1868). Njegova nabožna dela kakor tudi cer- kveni govori so zelo čislani.

Dr. Ivan Krišanič^ rojen 12. avgusta 1843 pri Sv. Križu poleg Ljutomera, je profesor pastirstva, katehetike in metodike ter stolni kanonik v Mariboru. — Za Mohorjevo drušbo je spisal poljudno „Zgodovino sv. katoliške cerkve" v treh delih (1883 — 1887). Opisal je svoje potovanje v Rim 1888. 1. Preprostemu ljudstvu je podal nekaj malih knjižic nabožne vsebine, n. pr. „Tekel" in „Bela žena" (1890), ^Nebeški venec" (1893). V ^Koledarju"" Mohorjeve družbe podaja zadnja leta „Razgled po katoliških misijonih".

Mihael Lendovšek (Rogački) seje porodil 15. avgusta 1844 v Rogatcu, bil nekaj časa mestni kapelan v Ptuju in učitelj vero- uka v tamošnji gimnaziji; sedaj je župnik v Makolah. — Že kot dijak je pisal male dramatične prizore. V ^^Danici^^ (1869) je ob- javil prizor »Darovanje sv. treh kraljev". Poslovenil je Kotzebue- jevo opereto „Tičnik". Izvirna njegova igra „Kateri bo?" se prilega manjšim gledališkim odrom. Pozneje se je lotil druzega dela ter dal na svetlo Val. Orožna izbrane spise (1879). Največ zaslug si je pridobil s tem, da je jel izdajati Slomškove zbrane spise. Prve štiri zvezke je založil on sam, I. „Pesmi" 1876; II. „Po vesti" 1878; III. „Životopisi" 1879; IV. „Različno blago" 1885. Nadaljuje Drušha sv. Mohorja: 1890.1. „Pastirski listi"; 1893.1. „Življenja srečen pot** ; 1894. 1. ^Krščansko devištvo" itd. V „ Večernicah'^ je 1887. 1. popisal „Spomine na Italijo".

Baltasar Bartol (r. 1821 v Sodražici), župnik v pokoju na Brniku pri Cerkljah, je spisal 1856. 1. molitvenik ^Nevesta Kristusova", ki je doživel že šest nativSkov. Leta 1860. je po Šmidu poslovenil „Zgledne molitvene bukve". Leta 1881. je Mohorjeva druSba prinesla njegovo po Sailerju poslovenjeno knjigo »Hoja za Marijo Devico".

Frančišek Ser. Besjak^ roj. 1814. 1. pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah, je umrl župnik pri vSv. Marku niže Ptuja 1887. leta. — Najbolj priljubljena in razširjena je njegova knjiga „Marija, žalostna mati", ki je doživela že šest natiskov. Prvi natisk 1847. 1. je izšel še v bohoričici. Vsi naslednji natiski so bili pomnoženi; petega je priredil 1880. 1. župnik Matej Slekovec. Goreč po- speševalec tretjega reda sv. Frančiška, je podal 1852. 1. tretjerednikom vodilo „Duhovno življenje v kratkem spisu za brate in sestre III. Reda sv. Očeta Frančiška". Sličen molitvenik je objavil 1861. leta. Drugi pomnoženi natisk (1883. L pri Blankeju v Ptuju) ima zelo nedostatno in malo prikupljivo obliko.


276 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Poleg teh del je spisal „Nauk o sv. birmi", „ Vsakdanji kruh*' itd. — Bezjak je zapustil precej nabožnega blaga v rokopisu, zlasti nagovore na učence o raznih priložnostih, potem premišljevanja za Alojzij evo in Marijino pobožnost. L. 1883. je Matej Slekovec rokopis o sv. Alojziju spravil v tisk z naslovom „Sv. Alojzij, mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom*; drugi natisk 1885. leta. V starejših letnikih „Slov. Prijatelja^ je marsikaka prav dobra pridiga Bezjakova (F. N.). Kot kapelan v Negovi je dopisaval y^Novicatn^,

Dr. Anton Jarc (r. 1813 na Ajdovcu) je postal profesor, pozneje deželni šolski nadzornik. Nekaj časa je služil pod ogersko krono in postal prost Sv. Pavla de Nyir Pdlyi v Veliko -Varadinski škofiji. Preseli vši se v Ljub- ljano je mnogo sodeloval pri raznih katoliških društvih. Bil je predsednik cecilijanskega društva, vodil je Vincencijeve konferencije, zlasti pa se trudil kot načelnik katoliške družbe za Kranjsko. Spisal je par. nabožnih knjig, pri katerih ga je podpiral učitelj M. Močnik. L 1881. je dal v tisk brošuro »Sveto leto", 1888. 1. pa »Molitev velik pripomoček k zveličai\ju".

Janes Skuhala, rojen 15 avgusta 1847. pri Sv. Tomažu niže Velike Nedelje, je postal profesor moralke v Mariboru, pozneje tudi vodja dijaškega semenišča. L. 1886. je odšel kot župnik in dekan v Ljutomer. Od mladosti se je rad bavil s slovstvom dotlej, da mu je huda bolezen iztrgala pero iz roke. Podpisa val se je »Gombarov**. V ^^ Vrtec* je pošiljal pripovedke in legende, dopisoval je nSlovencu'^^ „Slov, Gospodarju'^ ^ zlasti pa ^Cerkveni prilogi*^^ kjer je priobčil več spisov iz zapuščine prosta dr. Lovra Vogrina in dekana Fr. Cvetka. — Spisal je životopise mnogih duhovnikov n. pr. Anton Žuža, Fr. Sorčič, Franc Cvetko, Jožef Rozman i. dr. Romarjem je opisal 1881. 1. »Župnijo in božjo pot Device Marije v Puščavi". Po Knechtu je poslovenil »Zgodbe sv. pisma za otroke", 1889. 1. Knjižico je založil in tiskal Herder v Freiburgu, 1896. 1. je bila natisnjena že četrtič. V ^Koledarju^ Mohorjeve družbe je podal nekatere krajše spise; 1889. leta pa je poklonil Mohorjanom »Življenje Gospoda Nagega Jezusa Kristusa po vseh štirih evangelistih". Za- nimivo je opisal lb84. 1. »Mladega Gašperja življenje in trpljenje". Mladini je spisal molitvenik »Ključek nebeški" 1888. 1.

Jernej Voh (r. 1844 pri Sv. Ilju pri Gradiču), nadžupnik in dekan v Konjicah, je spisal nekaj knjižie za ljudsko porabo, n. pr. 1876. 1. »Obrednik za cerkvenike", 1882. 1. »Truplo sv. Agapita", 1887. leta »Kratek poduk za sv. leto", 1891. leta »Škofova mati Neža Napotnik"; v ^Drobtinicah'^ pa je 1890. 1. opisal pokojnega kneza in škofa Jak. M. Stepišnika.

Razen teh so pisali nabožne knjige: župnik Jakoh Dolenec (r. 1846) o Jezusovem Srcu; župnik Frančišek Marelic (r. 1846) par dijaških molit ve- nikov in po Lassere-ju je poslovenil iz francoščine »Lurška Mati Božja". Župnik Anton Žgur (roj. 1845) je napisal troje »Šmamice". Janes Štnuc (r. 1831), župnik v Žabljah, je za druSbo sv. Mohorja 1878. 1. po StSgerju priredil »Nebeško krono". O. Tadej Gregorič.^ frančiškan, je 1890. L izdal poslovenjeno delo »Duhovna samota", in njegov redovni tovariš na Štajerskem o. Nikolaj MeŠnarič (r. 1847), je 1884. 1. poklonil tretjerednikom sv. Fran-


Bogoslovje. 277


čiška redovno vodilo ^Pot v nebesa". Da jim je knjiga vrlo dobro došla, pričajo mnogi novi natiski. Hinjski župnik Frančišek Zbašnik je 1889. leta objavil po Mttllerju poslovenjeno knjigo »Duhovna lekarna". Stolni kanonik ljubljanski Josip Erker (r. 1851), je spisal knjigo o odpustkih. Slično delo je že pred njim sestavil jezuit o. Frančišek Sajovic (r. 1834).

O. Hrisogon Valentin Majar^ roj. 1851. 1. v Dolu za Savo, je postal frančiškan, a 1897. leta je kot dušni pastir stopil v poreško-puljsko škofijo. Dopisaval je v j,Zgod, Danico"^ od 1876. 1. dalje, v ^^Slovenčev^ podlistek, v jfCvetje s vrtov sv, Frančiška^ v ki\jige druibe sv. Mohorja; sestavil je celo vrsto molitvenikov in slovenil tudi razne znanstvene razprave in povesti, n. pr. 1884. 1. Campe-jevo »Odkritje Amerike" in 1895. 1. po K. Mayu »Gozdovnik". Izvirnega ni menda nič napisal. A v prevodih je premalo iz- biral res dobrih izvirnikov; marsikak njegov spis nima praktične vrednosti za Slovence. Jezik je na mnogih mestih zelo nepravilen in okoren. Kaže se sploh velika površnost v prevajanju.

Anton Črv^ rojen 1846. leta v Grahovem na Goriškem, je v Gorici delal kot špiritual v semenišču, pozneje pa .kot spovednik in vodja na Sveti Gori. Umrl je 1891. 1. — Na Primorskem je bil znan po svojih humorističnih spisih v j^Glasu^ in v „Soči'^. Za romarje je spisal tri brošurice o Sv. Gori: nje zgodovino, pouk o romanju in devetdnevni co (1883). V ^Ritn. Katoliku^ pisal je 1888—1890. 1. »Črtice o ruski cerkvi".

Karol Čigon (r. 1848), vikar v Temenici, je otrokom napisal tri knjižice, eno pa tretjerednikom. — O. Herman VenedigjG spisal romarjem molitvenik »Trsatski romar". — Ljubljanski katehet Janes Smrekar (r. 1853) je povodom 300 letnice sv. Alojzija napisal o njem ličen molitvenik (1891). Razen tega je zlasti po y^Zgod. Danici*^ vzbujal zanimanje za novo cerkveno družbo Salezi- jancev (1887 — 1896). V isto svrho je dal na svetlo knjižico »Salezijanski sotrudniki".

v

B. Časniki in zborniki.

y,Zgodnja Danica^ si je 1848. 1. zastavila nalogo, da hoče gojiti in krepiti versko mišljenje in življenje med Slovenci. In po tem načrtu deluje že nad petdeset let. Pozneje se je osnovala v isto svrho ^Katoliška druSba ga Kranjsko'^ (1869), ki je od 1877. 1. dalje imela svoje skromno glasilo v zvezkih ^Glasi^ katoliške družbe. Do 1886. leta je dala na svetlo dvajset zvezkov. Z 1887. 1. pa je oživila j^Drobtinice*^ ^ ki so 1869. 1. v Mariboru pod uredništvom Fr. Kosarja zastale.

jfSlovenski Gospodar'^ je poleg ^Gospodarstvene priloge^ 1879.1. priložil še ^Cerkveno prilogo^. Ker so se v drugi polovici 19. stoletja usta- novile mnoge cerkvene bratovščine, potrebovale so svojih posebnih navodil, in to je bilo povod novim knjižnim delom.

Frančiškani kranjsko-hrvatske pokrajine so 1880. leta začeli dajati na svetlo jfCvetje s vrtov sv Frančiška'^ ^ glasilo tretjega reda istega svetnika. Štel je pa v par letih že pet tisoč naročnikov.


278 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Ljubljanski kanonik Andrej Zamejicje kot načelnik misijonske bratovščine 1876. 1. začel družbenikom dajati brošurice ^Dejanje sv.Detinstua^, Za šolsko deco je* sestavljal še posebne knjižice »Misijon otrdk", ki podajsgo najnovejša poročUa iz katoliških misijonov ter s tem gojč zanimanje in rado- damost vernikov v misijonske namene.

Za krščansko vzgojo mladine se je ustanovila avstrijska družba deto- Ijubov, ki izdaje poročila v mnogih jezikih. Na Slovenskem je to delo prevzel prof. Anton Kržič, ki je 1888. 1. začel objavljati zvezke ^^Detoljub"^ s prilogami ^^Angeljček** in še z nekaterimi drugimi knjižicami, ki imajo smoter, da vplivajo na dušno in telesno izobrazbo mladine.

Cerkvene bratovščine imajo skoro vse svoja lastna navodila v malih knjižicah. O karmelski bratovščini je spisal brošurico o. Ladislav Hrovat, o bratovščini sv. rožnega venca in o petimatem škapulirju župnik Anton Peterlin, ki je 1879. 1. v mali brošurici podal tudi »Drobtinice iz zgodovine šmihelske fare pri Novem Mestu".

Slovenski misijonarji v Ameriki so 1891. leta jeli dajati na svetlo list r^Amerikanski Slovenec'^^ da po njem ohranijo svoje rojake Bogu in narodu zveste. List prinaša poleg vsakdanjih novic tudi cerkvene govore ali homilije v dušni prid onim Slovencem, ki sirom Amerike med tujci razkropljeni živč in nimajo priložnosti poslušati božje besede. Sotrudniki so razen urednika gen. vikarija Josipa Buha ti-le slovenski misijonarji: Iv. Solnce, Fr. Šu- šteršič, Ant. Vilman, Vid Hribar, Mat. Bilban i. dr.

ft * « 

y,Zgodnja Danica^ je prva leta, ko so bili slovenski časniki še jako redki, vrlo uspevala. Ko je pa dobila več tekmecev, jela je pešati, zlasti pa po 1880 letu. Vse boljše moči so se ali postarale ali se pridružile kakemu drugemu listu. Urednik L. J e r a n je sam z nekaterimi pomočniki vzdržaval časnik, ki se mu je skoro na srce prirastel. Največ so mu pomagali ljub- ljanski bogoslovci, n. pr. Fr. K r e g a r, dr. Fr. L a m p e , Fr. Gornik, Avguštin Šinkovec, Val. B e r n i k , Jan. M i k š , Rok M e r č u n. — Pesnikovali so: J. Bile (r. 1839, Frančišek Krek (roj. 1858), učitelj Ivan Zupan, Radoslav Silvester, Simon Gaberc, kapucin o. Herkulan Š a v o r (1852 -1882), učitelj Andrej P e r n e, Br. A. V., Štefan Kamnarj ev, Anton N a m r e , uršulinka M. Stanislava S k v a r č a , šolski sestri S. Bona- ventura Suhač (f 1893) in S. Fr. Grizold o va, J. P. Belostenski, Fr. Neubauer, Fr. Šmid, Ciriljev, Zmagoslav, J. V. Tihomil, M i 1 i d r a g , R-v-n, O. Purgaj, Kovačev itd. — Večina izmed teh je objavila tu svoje pesniške poskuse in čez poskuse ni prišla; zato jih nam ni treba dalje ocenjevati. Več veljave imajo: J. Bile, S. Bonaventura Suhač in Radoslav Silvester.

Prozaični spisi so prikrojeni za rabo preprostemu ljudstvu. j^Danica^ je prinašala pastirske liste slovenskih škofov, cerkvene govore, zlasti prilož- nostne, n. pr. Antona Kržiča, Petra Urha, Janeza Flisa, dr. Andreja Čebaška itd. Misijonarji iz Amerike so poročali o svojih misijonih, n. pr. Jožef Buh, Jakob Trobec, o. Bernard Ločnikar, o. Simon Lampe, o. Roman Homar i. dr.; iz Južne Amerike in iz Švice je dopisaval kapucin o. Maksimilijan Senia (t 1896 v Brežicah).


Bogoslovje. 279


Včasih se je yf Danica^ spustila tudi v polemiko z nasprotnimi listi in knjigami, ki so nasprotovale katoliškim načelom. Leta ls70. je dr. J. Ulaga obsojal prvi letnik Stritarjevega ^Zvona^y leta 1878. je S. polemiziral zoper pisatelja y^Zvonovega^ članka »Zemeljska čuda". Leta 1876. je urednik Jeran ostro nastopil zoper priložene sestavke v Kleinmayrovi ^^Pratiki^ itd.

Razen že naštetih sotrudnikov y^Danice^ nam je še nekaterih bliže omeniti:

Janes Klapšič (1800 — 1884), župnik v pokoju v Tržiču, je napisal mnogo zanimivih in tudi obsežnih sestavkov, a največkrat se ni podpisal. Njegova dela so n. pr. 1873. leta „Lažnjivi liberalizem, laži - liberalizem" ; 1875. 1. »Skrivnostno ,nekaj'" ; 1876. 1. »Cerkveno premoženje", I — X, raz- motriva oropanje Rima in papeževe svetne oblasti; 1878—1879.1. »Obnašanje katoličanov z drugoverci" itd. Čuditi se moramo 80 letnemu starčku, da je do zadnjega tako vztrajno sukal pero.

Ft, Sitar je 1872. leta objavil nekaj polemičnih spisov, n. pr. »Staro in novo paganstvo", »Nekteri vzroki verskega odpada", »Nič vredna vera ali vera zavoljo kruha", »Kaj vse hočejo mavtarji s sveta spraviti" itd.

Avguštin Šinkovec (r. 1861), župnik, je kot dijak in bogOvSlovec zložil nekaj pesmic, n. pr. »V krog se vstopimo!" Leta 1885. je v y,Danici^ odgo- varjal na vprašanja : »Ali je liberalni časnik slab časnik?", »Je-li časništvo dobra ali slaba reč?", »Ali se sme katoličan naročiti na liberalni časopis?" — V „ Glasih^ katoliške družbe je 1884. 1. priobčil zanimiv spis »Pogreb in vstajei\je družbe Jezusove", 1885. 1. „Marija — pomoč kristijanov", v ^^Cvetju X vrtov sv. Frančiška^ pa 1887. 1. »Zelenica v puščavi". — „Slovencu'^ je 1893. 1. prinašal članke »Slovenski liberalci in loža", katere je potem dal na svetlo v posebni knjižici. — Več ali manj so pisali v ^Danico" tudi Anton Kocmur, Josip LeviČnik, Ant. Pintar, M. Torkar, Josip Resnik, Janez Kobilica, Jan. Volčič, M. Kolar, Jak. Dolenec i. dr.

Največ se je trudil seveda urednik Luka Jeran sam. Slovenil je iz raznih časnikov. Zadnja leta mu je pošiljal nabožne članke zlasti vpokojeni profesor Janez Repič na Dunaju, toda v nemškem jeziku. Jeran jih je pa dal posloveniti, če sam tega ni storil. Tudi marsikako pesmico je še zakrožil v visoki starosti bodisi kakemu svetniku ali kakemu prijatelju v slavo. Vendar se pa vidi na zadnjih „Z>an/caA", da se je list že postaral in da je star tudi njegov urednik. Zelo rad je prinašal v svojem listu nekake samogovore, v katerih je bičal sedanje človeške razvade ali pa se hudoval nad kakim paglavcem, katerega je med tednom opazil v stolni cerkvi, da se ni »lepo obnašal". Rabil je v pisavi vedno polglasni »e". — Urejal je y,Danico^ od nje začetka z malim presledkom tja do svoje smrti, skoro petdeset let. Koliko truda in dela, koliko uspeha! Takih urednikov Slovenci ne poznamo. Jeran je bil pač le eden tudi v tem pogledu. Zadnja leta je žrtvoval vse svoje gmotne sile ubogim slovenskim dijakom in katoliškim misij onom, za katere je kranjska duhovščina rada obilno prispevala, samo da je ljubega starčka Jerana oveselila. — Po kratki bolezni je blagi mož zatisnil svoje oči 25. aprila 1896. 1. v 78. letu svoje d6be (r. 1818 v Javorjah na Gorenjskem). ^Zgodnja


t \ 1


280 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Danica^ J njegova zvesta družica, je čmoobrobljena žalovala po njem. Zalo- stinke so mu zložili: dr. Ivan Krek, Radoslav, Janez Bile, J. A., J. Baloh in J. P. Belostenski. Dr. Ivan Krek poje o njem med drugim tako-le:

„V našem vrtu tožna je praznina, Kvišku deca zre osirotela. Plače ž njo ljubezen ovdovela, Plače zapuščena ž njo mladina."

y,Glasi*^ in ^Drobtinice*^ . Nova d6ba ustave in svobode je obudila razna politična, narodna, gospodarska, dobrodelna društva. Nekatera so se kmalu pokazala veri in cerkvi nasprotna, celo sovražna. Zato so se začeli tudi katoličani vseh narodnosti jediniti v svojih društvih že 1848. 1 , še bolj pa po 1861. 1.

V Ljubljani je prvi sprožil misel na tako društvo grof Vijjem Wurm- brand. Našel je 29. novembra 1868. leta v mestni dvorani na krepak ogovor prijazen odmev v slovenskih krogih. 3. marca 1869 se je vršil prvi občni zbor ^Katoliške druSbe^ ob veliki udeležbi. Smoter ji je bil: poživljati in krepiti v narodu katoliško zavest. V to svrho je prirejala shode, Iger so nastopali govorniki : dr. A. Čebašek, Peter Urh, Karol Heidrich, Jos. Mam, Tomo Zupan, J^^nez Flis, Mat. Močnik, dr. A. Jarc, A. Kržič, A. Jeglič itd.

Svoj namen je skušala družba dosegati tudi po primernih knjižicah, kakoršne je že 1870. 1. sklenila izdajati. A nikdo ji ni ponudil primernega rokopisa. Podajala je le vsakoletno poročilo z imenikom udov. Zato se je ta misel šele 1877. 1. jela dejansko izvrševati. ^Glasi*^ so izhajali sprva v štirih malih zvezkih, potem pa po dva večja na leto; pozneje le po eden, a toliko obsežnejši. Vsebina je največ poučna in spodbudna. Dopisovali so: dr. Andrej Čebašek, Jeran, Jeglič, J. Marn, dr. Fr. Lampe, Fr. Krek, J. Go- milšak, BI. Grča, Andrej Kalan, dr. I. Krek, A. Šinkovec, J. Mikš itd. Vseh „ Glasov^ je bilo do 1836. 1. dvajset zvezkov.

Namesto njih so stopile 1887. leta oživljene ,^Drobtinice*^ . Urednik dr. Fr. Lampe jim je znal vsako leto oskrbeti mikavno tvarino. Prinašale so nabožno-zabavne spise v vezani in nevezani besedi. S pesmami so prispevali: Fr. Rajčevič, župnik; Fr. Krek, župnik; dr. Iv. Krek; Radoslav; J. Bile; S. Bonaventura Suhač, J. Vesel in f J. Virk. Životopise so priobčili : A. Kalan o papežu Leonu XIII., dr. Lesar o škofu Missii in prof. Mamu, J. Voh o škofu Stepišniku, M. Mrak o župniku K. Tedeschiju, dr. J. Marinko o župniku J. Lesjaku, J. Skuhala o Fr. Kosarju, K. Klun o kanoniku Fr. Kramarju, J. Ažman o proštu Zupanu, J. Benkovič o o. Florentinu Hrovat. Razen tega je pridno sodeloval župnik Ivan Miiller (r. 1862), ki je poslovenil Camusovo knjigo „Duh sv. Frančiška Salezija" in sestavil životopis sv. Alfonza Liguri- jana. Poleg teh zasledimo v raznih letnikih ^Drobtinic^ pisatelje: M. Novak (r. 1866), A. Kržič, Peter Ogrin (f 1897), I. Lavrenčič, M. Močnik, o. Ladislav Hrovat itd.

Katoliška družba je poklonila svojim članom še te-le knjige: Čebašek. Papeževa nezmotljivost 1870. 1. ; Jarc. Petdesetletnica Vincencijeve druSbe 1883. L; Jeran. Dominik vSavio, 1870; po Zwergerju poslovenjeni knjigi: Po- gledi na uni svet" in „Nar lepši čednost in nar grši pregreha".


Bogoslovje. 281


^Cerkvena priloga,*^ V to prilogo ^Slov. Gospodarja'* so pisali od 1^79. leta dalje razni štajerski duhovniki. Med njimi se odlikujejo vSlasti: M. Slekovec (r. 184o v Negovi\ župnik pri sv. Marku niže Ptuja, znan preiskovalec in veščak domače zgodovine, dr. J. Mlakar (r. 1845), kanonik v Mariboru, ki je bil več let urednik j,Slov. Gospodarju'*^ S. Gaberc, M. Lendovšek, Jurij P u r g a j (l 846 —1894), ki je pesnikoval v „Danici'* in še nekaterih listih, Iv. Skuhala, Jakob A[ e š k o r. 1824) itd. Osobito nam je omeniti župnika Mat. Karba (r. 1852 pri Ljutomeru^ kije napisal celo vrsto kratkih Člankov, n. pr. 1880. 1. „Razodeta vera", „Zamoremo li si misliti človeka brez vere?**, »Verovati pa vedeti"; 1881.1. »Predmeti duhov- niku za sv. mašo potrebni"; 1884. leta »Agenda za organiste v lavantinski škofiji" itd.

y,Cvetje z vrtov sv. Frančiška'*, To je prvi slovenski strogo ascetiški list, katerega so 1880. leta jeli dajati na svetlo slovenski frančiškani zlasti za člane tretjega reda. Urednik mu je vsa leta o. Stanislav Škrabtc, čeprav je bil prva leta za ta posel imenovan o. Evstahij Ozimek. V slovniškem po- gledu se drži list dosledno urednikovih načel.

jfCvetje'^ razlaga vodilo tretjega reda, priobčuje životopise raznih fran- čiškanskih svetnikov in svetnic, na vaj a. z nabožnimi znanstvenimi spisi vernike k strogo verskemu življenju, poroča o katoliških, zlasti frančiškanskih misi- jonih, in včasih je objavil že tudi kako pesem, n. pr. 1882. 1. jako dolg spev o »Sv. Frančišku" v proslavo 700 letnice njegovega rojstva. — Spisujejo ta časnik največ frančiškani sami. Izmed svetnih duhovnikov za^^ledimo te-le: Anton R i b a r je opisal življenje Sofije Kukla 1884. leta, Jan. P 1 e v a n i č »Čudežne podobe M. B. in njena božja pota" 1887. leta, A. Šinkovec in A. Kržič 1880.1. »Srce Jezusovo", 1881.1. »O češčenju sv. Jožefa" itd.

Urednik o. Stanislav Škrahec^) rojen 7. januarija 1844. 1. v Ribnici, je po dovršenih gimnazijskih študijah 1863. 1. stopil v frančiškanski red. Par let je bil suplent na novomeški gimnaziji, potem, ko je bil naredil učiteljsko izkušnjo iz klasičnih jezikov, pa vodja in učitelj v zasebni modroslovni šoli na Kostanjevici nad Gorico. Zaslovel je po svojih jezikoslovnih razpravah na raznobarvanih platnicah ^^Cvetja'*. V list sam ni mnogo pisal. V šestem letniku te v spomin tisočletnice sv. Metoda objavil dva jako zanimiva spisa. Za no- jranjo olepšavo svetišč je priredil dolg sestavek „Cerkev in cvetje". — V T.Kresu'*' je objavil dve pravopisni črtici 1881.1. »Prešeren" in 1883.1. »Žali". Novomeški gimn. program 1870. 1. ima tudi njegovo jako korenito razpravo o pravilnem govorjenju in naglase vanju v slovenskem jeziku.

O. Aleksander Roblek) (1848 — 1884), je bil akademični slikar in pisatelj. Le žal, da ga je tako zgodaj smrt pobrala! Za jfCvetje'* je v prvih petih letnikih mnogo napisal; zlasti se odlikuje životopis slovečega kapucina Marko d'Aviano.

O. Evgenij Heglar (1844—1887) je opisal življenje kralja sv. Ludovika in sv. Elizabete ter čudeže sv. Antona.


  • ) Glej str. 190.

') Dom in Svet 1895, 289.

19


' T.T :

~^* Ji-


282 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

>

O. Albin Bregar (1848 —1894) je v prvem in drugem letniku pisal o vodilu III. reda.

O. Florentin Hrovat^) (1847—1894). Porojen v Tuhinju, nečak zna- nega pisatelja in redovnega brata o. Ladislava Hrovata, je kot učitelj in šolski vodja z o. Hugolinom Sattnerjem jel 1880. 1. izdajati ^Sfise Krištofa Šmida^. Založnik jim je bil tiskar Ivan Krajec v Novem Mestu. Doslej je izšlo enajst zvezkov. Razen šestih povestic je poslovenil vse drugo o. Florentin sam. Spisi so bili sploh z veliko hvalo sprejeti. j^Cvetju*^ je bil od 7 — 13. letnika najmarljivejši sotrudnik Opisal je življenje sv. Angelje in sv. Paškala, sve- tega Janeza Kapistrana itd. DruSba sv. Mohorja }e 1887. leta dala svojim Članom životopis ameriškega misijonarja Fr. Pirca izpod peresa Florentinovega. Opisal je tudi misijonarja o. Otona Skola in Lavr. Lavtižarja. Sodelovanjem učiteljev novomeškega okrajnega glavarstva je sestavil malo knjižico o istem glavarstvu. Kot ponatisk „ Vrtčevih^ člankov je izšla knjiga »Kranjska mesta", zgodovinsko-zem\jepisne slike. Vsi njegovi spisi, dasi največ poslovenjeni, se odlikujejo po pravilnem jeziku in lahkem in gladkem slogu.

O. Efrem Turk (r. 1849 v Zagorju na Krasu), je spisal n. pr. (1885 do 1887) »Razlaganje novega vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška", 1888. 1. »Tretji red in delavni udje", 1892. 1. »Kako se mej svetom krščansko živi", »Začetek križevega pota po samostanih naše okrajine", 1893. L »Zgodo- vina sv. obhajila" itd.

O. Nikolaj Traven (r. 1846 v Tunjicah), je v devetem letniku opisal frančiškanskega vesoljnega predstojnika o. Bernardina Portogruarskega, v 11. letniku so njegovi spisi: »Kako se mej svetom kerščansko živi" in »Bla- ženi Nikolaj Tavelič", v 12. letniku »Zgodovina sv. obhajila" in ^Stoletnica obnovljenja božje poti na Sveti Gori", v 14. letniku »Blaženi Janez z Alver- nije" itd.

O. Konstantin Luser (rojen 1849 v Novem mestu), nekaj let general- definitor vsega reda v Rimu, potem provincijal, je 1880. leta opisal na dolgo »Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih sv. tovarišev". Po nekolikem presledku je v zadnjih letnikih opisal življenje nekaterih frančiškanskih svet- nikov.

O, Marijan Sirca (r. 185 ♦ v Pliskovici), piše zlasti o premišljevanju o molitvi in sličnih duhovnih zadevah. — Z istimi predmeti se bavi jako marljivi o. Hijacint Repič^ ki je poslovenil marsikaj duhovnega berila iz laščine. — O. Alf on« Furlan (r. 1856) obdeluje zlasti predmet o cerkvenih, odpustkih, o raznih bratovščinah itd.

O. Angel Mlejnik (r. 1865) je 1894. 1. priobčil životopis sv. Leonarda Portomavriškega in 1895. 1. »Zgodbo sv. gorkumskih martemikov". V prejšnjih letnikih je pisal »O zatajevanju samega sebe" itd. Sodeluje tudi pri Kržičevem y^Detoljuhu'^ ,

Sotrudniki j^Cvetja^ so tudi: o. Ladislav Hrovat (r. 1825), o. Gelazij Rojko (roj. 1832), o. Hrisogon Maj ar ^ o. Kasijan Zemljah^ o. Joahitn Svetič, o. Bonaventura Resman, o. Henrik Hirsch (1862—1887) i. dr.


  • ) Dom in Svet 1894, «53.


Bratovščine Razen tretiet^a reda ni imela nobena bratovščina svojega lastnega glasila. Šele 1H97. 1. se je osnoval za vse skupaj nov list „Venec cerkvenih bratovščin", kateremu je urednik dr. Fr. Ušeničnik. Posamne bratovščine so imele svoje obrednike ali „bratovske knjižice". Tako je n. pr. bratovščini svete l~ršule napisal ki^igo kapucin o. Andrej DolinSek (1809 do 187:;) L 1859., ki je doživela že mnogo natiskov. — Slične broSurice so rabile bratovščine sv. Dizma, sv. rožnega venca, sv. Jožeta, Matere Bo^e itd. Spisali so jih' razni neznani duhovniki.

Posebne knj'žiee so izšle tudi o raznih božjih potih n. pr. 1868. leta o Sv. Joštu nad Kranjem, 1874. 1. o sv. Križu pri Beljaku, 1879. 1. o sv. Petru pri Mariboru, IHMI. i, o Bredah na Gorenjskem itd.

Vse te nabožno-pfiučne knjižice se zaradi pogo.stne rabe in zaradi nizke cene v tisočih izvodov širijo med vernim ljudstvom.

^-^'^^■'^ VI.

Cerkvena umetnost.

Spisal jFos. Benkovič. a) Stavbarstvo.

Cerkvena umetnost, zlasti stavbarstvo, je bila že v petnajstem stoletju na Slovenskem precej razvita. O tem piičajo mnoge lepe cerkve iz one d5be. V 18. stoletju se je dvignilo zlasti kiparstvo po Robbi in slikarstvo.

Vendar o umetnosti sploh se prav do zadnjih let ni pisalo v slovenskem jeziku skoro nič. Prvo krasno delo o tej plemeniti stroki je poklonil narodu yanez Flis 1885. I. s svojimi ,Stavbin- skimi slogi". Porodil se je vrli mož 27. februarija 1841. 1. v Dobu. V mašnika posvečen (1864) je postal kmalu katehet na urSulinski šoli v Ljubljani, pozneje semeniški špiritual, 1890. I. stolni kanonik, 1898. leta pa generalni vikarij. Kot semeniški špiritual je začel bogoslovcem predavati o estetiki, o cerkveni umetnosti sploh in posebej še o notranjščini cerkveni. Sad teh predavanj in mnogih zasebnih študij je dozoril v delu „Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkvS. V tekstu 145 slik in štirideset tabel s 305 slikami. V Ljubljani. Založba pisateljeva. Tisk Katol. tiskarne. 1885." 176+XL tabel.


284 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Naslov sam že označi .obseg te knjige. V uvodu pravi: „Prvi namen ti knjigi je, da podajem pomočck k višji omiki. Iz tega se uvidi, da knjiga ni namenjena strokovnjakom, temveč širjim krogom, recimo rokodelcem, kateri imajo opraviti z arhitektonskimi oblikami; oni morajo dobro poznati razne sloge in vsakemu slogu lastne potanke oblike, da vse zved6 po enem slogu; dalje obrtnim šolam, učiteljem, sploh olikanim zlasti pa duhovnikom, katerim je skoraj neobhodno potrebno poznati stavbinske sloge in njih razvoj, kajti pridejo mnogokrat v take okoliščine, da morajo zidati novo cerkev, na- pravljati lepšave, popravljati staro; ako o slogih nimajo pojma, pači se staro, in novo ni v soglasji s starim. Mnogo zgodovinsko važnih proizvodov seje v slovenskih krajih že pogubilo : marsikaj ohranjenega se je že opisalo, vendar pa se nahaja pri raznih cerkvah še mnogo znamenitega, kar je vredno, da se ohrani, zbere in opiše, a to se ne more z vršiti brez znanja slogov; ker pa domaČim manjka znanja, kličejo se in prihajajo tujci, da opisujejo naše zgodovinsko znamenite stavbine."

Knjiga je tembolj zanimiva, ker opisuje nekatere najzname- nitejše in najstarejše cerkvene stavbe na Kranjskem ter nekaterim prilaga tudi lepe slike. Pisatelj je priredil tudi že rokopis za drugo slično knjigo o cerkveni notranjščini, a žal, ga doslej ni še objavil. Prelat Flis ima veliko zaslugo, da se je zanimanje za cerkveno umetnost na Slovenskem sploh poživilo, zlasti med du- hovskim naraščajem.

Po prvem katoliškem shodu se je ustanovilo v Ljubljani ^jUmetnišfco društvo'^ 1893. leta, katero vodi veščak kanonik Jošef Smrekar (rojen 1842. 1. v Ljubljani), profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava v semenišču. V ^^Zgod, Zborniku je 1888 — 1889. 1. objavil znamenit in temeljit spis o stari masni knjigi iz 1410. 1., katero hrani župnijski arhiv v Kranju, Umet- niško društvo vodi poslej s svojim vplivom vse nove cerkvene stavbe na Kranjskem in vsa v to stroko posegajoča dela.

Društvu se obeta lepa bodočnost. Leta 1899. si je ustanovilo svoj ^škofijski muzej v škofijski palači v Ljubljani. Za domačo cerkveno umetnost se zlasti zanimajo in jo proučujejo Viktor Steska, knezoškofijski tajnik in kustos ^škofijskega muzeja", Frančišek Avsec, župnik v Brusnicah na Dolenjskem ter Matevž Sitar, župnik v S t. Juriju, ki je o tej stvari objavil že marsikako zanimivo poročilo v ^^Izvestjih muz, druitva,^

b) Glasba.

Koncem 18. in začetkom 19. stoletja je cerkveno petje na Kranjskem zelo propadlo. Stolni pevovodja in orgljavec, duhovnik


Cerkvena umetnost. 285


Gregor Rihar (1796 — 1863) sije pridobil mnogo zaslug s svojimi napevi, čeprav niso bili popolno v cerkvenem duhu zloženi.

Kmalu potem, ko se je versko mišljenje tudi v Avstriji jelo poživljati in utrjevati, razširjala so se po škofijah „cecilijanska društva**^ ki so si stavila smoter, v cerkev uvesti glasbo in petje popolno v cerkvenem smislu.

L. 1876. seje udeležilo nekaj slovenskih duhovnikov občnega cecilijanskega zbora v Gradcu. Med njimi so bili dvorni kapelan

v

Žiga Bohince, profesor Ivan Gnezda in frančiškan o. Hugolin Sattner. Vračajoč se domov so sklenili ustanoviti na Kranjskem cecilijansko društvo za reformo cerkvene glasbe. Našli so močno moralno oporo na knezu in škofu dr. Janezu Krizostomu Pogačarju in profesorju-pevovodju Antonu F o er s ter ju.

Leta 1877. se je ustanovilo cecilijansko društvo in obenem tudi orgljarska šola za naobrazbo orgljavcev po deželi. Tekom prihodnjega leta (1878) je društvo jelo dajati na svetlo svoje glasilo, mesečnik „ Cerkveni Glasbenik^ z „ Glasbeno Prilogo^. Urednik lista je bil vsa leta profesor Ivan Gnezda, urednik prilogi pa profesor Anton F o e r s t e r.

Sotrudniki j^ Glasbenika*^ so bili poleg urednika zlasti o. Hugolin Sattner, o. Angelik Hribar, Josip Lavtižar, Avguštin Kukovič, Gregor Jake Ij, Janez Tavčar, Danilo Fajgelj, dr. Josip Mantuani, dr. Andrej Kari in, Jakob Aljaž, Anton Do lina r, učitelj Fran G o ve kar (1840 —1890), Frančišek Ferjančič, Anton L e s j a k i. dr. — Sotrudnike „ Glasbene Priloge^ mora opisati zgodovinar slovenske glasbe.

Vsi spisi se držč strogo svojega predmeta. Poljudno razpravljajo razna vprašanja o cerkveni glasbi s posebnim ozirom na skromne slovenske razmere, n. pr. 1878.1. „Kaj je cerkvena glasba in nje notranje bistvo"; 1879.1. „Ne- koliko najnavadnejših pomislikov in ugovorov zoper reformo cerkvene glasbe" ; 1880. L ^Nekoliko o orgljanji", „Kake dolžnosti imajo verniki do cerkvenega petja?"; 1881. 1. „0 stališču cerkvene poezije in glasbe"; 1887. 1. „0 instru- mentalni godbi" ; 1888. 1. „Ali res propada cerkveno narodno petje, in zakaj ?", „Zakaj naj narod v cerkvi poje?", „Še enkrat o cerkvenem petju v domačem jeziku"; 1892. L „Kaj zlasti ovira reformo cerkvene glasbe?"; 1893. 1. „0 zboljšanju korala v poslednjih petdesetih letih; 1894. 1. „0 gojenju gregori- janskega korala"; 1895. 1. „vSoeijalni pomen liturgije" itd.

Vmes je uvrščenih dokaj liturgičnih razprav in životopisi slovečih skladateljev, n. pr. Gvidon Areški, Palestrina, Fr. Ksav. Witt itd. O Gallusu je pisal dr. J. Mantuani, o Arnoldu Brucku, nekdanjem ljubljanskem kanoniku, J. Lavtižar. Evgen Lampe je lb94. 1. objavil velezanimiv spis ^Najstarejše slovenske pesmari ce • .



286 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

O cerkveni glasbi je prinašala razne sestavke tudi y,Cerkvena priloga ,Slov. Gospodarja'". Pisali so jih župnik Simon Gaberc, Avg. Kukovič, Karol Tribnik in Ivan Vraz. Karol Tribnik je 1885.1. dal na svetlo tudi posebno knjigo „ Cerkveni orglavec". — Nobeden ne more tajiti, daje cerkveno glasbeno društvo pri Slovencih bilo zelo potrebno, da se je vendar jedenkrat uvedla neka edinost po cerkvenih določbah. Vendar nikakor ne moremo odo- bravati onega radikalizma, ki hoče vse zatreti in zavreči v cerkvi, kar kaže količkaj narodnega duha. Uprav zaradi tega se je med „ Glasbenikom^ in med j^Cvetjem z vertov sv. FVančiška^ 1885. 1. razvila precej huda polemika.

O. Hugolin Sattner. Rojen v Kandiji pri Novem mestu 1851. leta, je postal frančiškan, veroučitelj na novomeški gimnaziji, pozneje gvardijan in župnik v Ljubljani. Bil je jako marljiv sotrudnik y^ Glasbeniku^ . Pisal je o gregorijanskem koralu, o cecilijanskem idealu, o preosnovi cerkvenega petja. Svoje govore o tej stroki je objavljal nekaj v „ Glasbeniku*^ ^ nekaj v ^Danici. L. 1878. je dal na svetlo brošurico ^Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna bi morata biti?" S svojim znanjem in vplivom je zelo povzdignil cerkveno petje v ljubljanski škofiji, zlasti kot učitelj petja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Poprej je poslovenil tudi par povestic Krištofa Šmida 1880. leta „Ljudevit Hrastar", „Golobček"; 1883 1. ^Kresnica", ^Kapelica v gozdu" in „Kanarček". Mnogo svojih cerkvenih govorov je objavil v „Duh. Pastirju^ . Vglasil je celo vrsto nabožnih in svetnih pesmi.

Dr. Avguštin Kukovič. Rojen 1849.1. pri vSv. Juriju ob južni železnici, je postal duhovnik, profesor bogoslovja in semeniški podvodja v Mariboru. Umrl je 1889. 1. — Delal je mnogo za prospeh cerkvene glasbe v lavantinski škofiji. Leta 1879. je odgovarjal v „ Glasbeniku^ na vprašanje „ Jeli mogoče tudi po kmečkih cerkvah glasbo po načelih Cecilijinih društev preustrojiti?* Slične članke o glasbi je prinašala mariborska ^Cerkvena priloga*^.

Josip LavtiSar (r. 1851), župnik v Ratečah, je pisal o glasbi v ,, Glas- benik^ n. pr. 1886. 1. „Lastnosti cerkvene glasbe", „Iz mojega dnevnika"; 1888.1 „Jacobus Gallus", „Arnold Bruck"; 1889. 1. „Naši cerkveni skladatelji"^ „Tekst v cerkveni glasbi", „Spremljevanje korala z orgijami". V prejšnih letih je pisal v j,Zgod. Danico^ in pozneje v j^Slovenec^ razne poiične ali zabavne članke. Lotil se je tudi cerkvene zgodovine; a ta njegova dela so prepovršna.

Anton Lesjak (rojen 1857\ župnik v Želimljah, je 1889. 1. govoril „o vrednosti in nalogi cerkvene glasbe in dolžnosti duhovnikovi njej nasproti"; 1890. 1. je razmotrival vprašanje „Ali je naše cecilijansko društvo kaj do- seglo, in kje so vzroki, da ni več doseglo ?" Razen tega je spisal dve lični zgodovinski knjigi o dobrovski fari pri Ljubljani 1892. in 1893. 1.

Janes Kokošar (r. 1860), župnik v Šebreljah na Goriškem, pospešuje cecilijanstvo v goriški nadškofiji. Teoretično je obdelaval to stroko v „J?/w. Katoliku"^ 1890. leta »Nekaj o glasbi sploh"; 1891. leta ^Glasba v cerkvi", „Glasba- umetnost", „Glasba s tekstom"; 1893. 1. „Kdo je dolžan skrbeti za dobro glasbo v cerkvi?"


Cerkvena umetnost. 287


0. Angelik Hribar^ frančiškan, (r. 1843 v Tuhinju), mnogo let učitelj na orgljarski šoli v Ljubljani, je opisal v ^Glasbeniku^ 1887—1888.1. »Pe^e pri čč. DO. Benediktinih v Sekovi". Teoretično sicer ni pisal veliko, a tem bolj je množil nabožne in svetne slovenske skladbe s priljubljenimi napevi. Zadnja leta objavlja v „ Vrtčevi"' prilogi ^Angeljček"^ napeve otroških pesmic, n. pr. Stritarjevih iz knjige »Pod lipo".

Anton Dolinar (rojen 1847), župnik v Lučnah, je s prof. Foersterjem uredil za DruSbo sv. Mohorja dva zvezka ^Cecilija" ^ cerkvena pesmarica, 1883. in 1884.1. V j^Danici"' je priobčil par pesmic in 1878.1. v ^Cerkvenem Olasbeniku^ odgovoril na vprašanje »V katerem jeziitu se ima pri službi božji peti in kako?"

Jakob Aljai (r. 1845), župnik na Dovjem, sloveč turist je 1896. leta začel na željo DruSbe sv. Mohorja sestavljati y,Slovensko pesmarico^ ^ zbirko raznih priljubljenih narodnih in umetnih pesmi z napevi.

• *

VIL

Bibliografija,

Spisal Jos. Benkovič.

D r. A n t o n M a h n i č. (Str, 238-243.)

j^Rimski Katolik, I. letnik, 1888-1889. L:

1. Rimski papež in prostost. — 2. Več luči! ali nekoliko poglavij o idealizmu. — 3. Katoliški liberalizem. — 4. O bistvu cerkve. — 5. Kaj uči o narodnosti zdrava pamet in sv. pismo. — 6. Iz dne\Tiika Štefana Hodulje. (Dalje 1890 — 1891.1.) — 7. Židovstvo in framasonstvo. — 8. Ogled po kato- liškem in slovanskem svetu. — 9. 1789—1889. Voltaire-Rousseau. (Avktoriteta. Živela prostost!) — 10. Pisma o vzgoji. (Dalje 1891.1.) — 11. Katoliški shod na Dunaju — 12. Z liberalci — nikake z\qzq\ k večjemu — kompromis! — 13. Škofovska oblast in njene meje. (Dvojna cerkev v cerkvi.) — '4. Slo- venski katoliški shod. — 15. Politika uspeha in nasledkov pa Slovenci. (Machiavelizem.) — 16. Razkolniška propaganda „Slovanskega vSveta".

II. letnik, 1890. L:

17. Vera in ljubezen. — 18. Smejo tudi duhovni politikovati ? — In celo kapelani? — 19. Pisma brezvercu v najvažniših filozofijskih in verskih vprašanjih. (Dalje 1891.1.) — 20. Katoliški škofje pa politika. — 21. Naši realisti pa realizem. (S posebnim ozirom na dr. Tavčarja.) — 22. Narodno prvaštvo. — 23. Katoliški duhoven pa volitve. — 24. Politična zrelost. —


Opomba. Zaradi nedostatnega prostora navajam dela le onih m6ž, ki so že nehali slovstveno delati, in onih, katerih spisi so po raznih knjigah raztrošeni; celotno bibliografijo ostalih bo treba itak pozneje podati.


-.- •-■- ,-


288 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

25. Slovenski katoliški shod. (S posebnim ozirom na sedanje šolstvo.) —

26. Jezuiti — latinizatorji ! ? — ^1. Nekaj o najnovejšem ^realizmu" v slo- venskem slovstvu. („Bela ruta, bel denar.** Aškerc.) — 28. Sv. Pavel razlaga j^olitiška in nepoli tiska vprašanja. — 29. ^Zvonovim" leposlovcem še nekaj.

— 30. Slovenskim razumnikom.

III. letnik, 189!. L:

HI. Nekaj več o našem programu. — 32. Metafizika spolne ljubezni. — * 33. Kaj je pravzaprav liberalizem? (Dr. Romihu.) — 34. Politični oddelek: Kaj je politika? itd. — 35. Kardinal Lavigerie o republiki. Rimsko vprašanje. Katoliško internacijonalno gibanje. — 36. Dve misli o novih volitvah v državni zbor. — 37. Ljudski poslanci - pa ljudska in božja volja. (Soči.) — 38. Orga- nizacija. — 39. Realizem in naturalizem. (Dr. Fr. Celestinu.) — 40. Evangelij miru in sprave ali najnovejša stranka na Slovenskem. — 41. Slovenski „henc- tikon". — 42. Aut — aut! — 43. Škofje pred sodiščem javnega mnenja. — 44. Platonska ljubezen. — 45. Naše in naših nasprotnikov delovanje pred sodiščem avstrijskih škofov. — 46. „Kristijan" dr. Lindner. (Dr. Romihu ) — 47. Katoliški fanatizem. — 48. Nekoliko v pojasnilo razkolniške propagande med avstrijskimi Slovani

IV. letnik, 1892.1.:

49. Internacij onalna slavnost Jana Amosa Komenskega. — 50. Slo- venskim dijakom. — 51. Magister Hus — redivivus. — 52. Narodnost. — 53. Bodi luč! — (Slaviteljem Komenskega.) — 54. Slovenski katoliški shod.

— 55. Srce. (De Amicis.) — n6. vSlovstveno- kritični „quodlibet". — 57. Naš najnevarniši nasprotnik. — 58. Kaj nas loči? — 59. Apologetika. — 60. Naša politična izpoved. — 61. Spomini s katoliškega vShoda.

V. letnik, 1893.1.:

62. Vojskujoče sile v 19. veku. — 63. Vporabnost in plodovitost kato- liške dogme. - 64. Apologetični razgovori. (Dalje 1894. 1.) — 65. Liberalizem in socijalna beda. — 66. Žensko poglavje (Dalje 1894. leta) — 67. Vera in politika. — 68. Sumljiva znamenja v slovenskih akademiških in dijaških krogih. — 69. „ Vesna", nje okrožje in nje ozadje. — 70. Dijaško gibanje na Slovenskem. — 71. Filozof Herbart v novodčbni državni šoli. — 72. Levsti- kove poezije, I. in II. ~ 73. Slovenska in hrvatska „Marica". — 74. Kaj piše „ Marica ?•*

VI. letnik, 1894.1.:

75. Politične svatbe. (Koalicija. Katoliški ceritrum.) — 76. Najnovejša socijalno - politična revolucija. — 77. Poezija krščanske dogme. — 78. Meta- fizična trojica. — 79. Ne bojmo se precerkvenega mišljenja! ~ ^0. Meje državne oblasti. — 81. Odgovori na vgovore. — 82. Visoka pesem ljubezni in edinosti brez Boga. — 83. Prijazna beseda v odgovor bratom Hrvatom. — 84. Naš list pa slovensko dijaštvo.

VII. letnik, 1895. L:

85. Radikalizem. (Radikalno napredna stranka na Slovenskem.) — 86. Deset poglavij iz narodnostnega katekizma. — 87. Državno krščanstvo


Bibliografija. 289


v luči Herbartove filozofije. — 88. Leonova družba. (Razmišlje vanje o nalogi filozofije v našem veku.) — 89. Politika sile in snovi. — 90. Kako pobijali indlferentizem današnjih omikancev? — 91. Razkol v razkolu ali verske sekte v sedanji Rusiji. — 92. Nekaj misli o narodnih slovstvih. — 93. Verska stran vshodnega vprašanja. — 94. Naša zvezda ali zmaga katoliške ideje. — 95. Libe- ralizem v našem srednjem šolstvu. - 9fi. Nekaj o „verskih" nazorih naših akademiških radikalcev. — 97. Grof Leo N. Tolstoj: Kraljestvo božje. — 98. Nekaj spominov z letošnjih počitnic.

Vm. letnik, 1896.1.:

99. Metafizično ozadje politiških metamorfoz. — 100. Osnovni zakoni estetike in lepe umetnosti. — 101. Božja pravda v zgodovini držav in narodov. 102. Idealizem, realizem in njega dekadenti. — K »3. Cerkev in politika. — 104. Estetični formalizem. — 105. Časopis.

Ignacij Kralj. (Str. 244.)

^.Rimski Katolik. I. letnik, 1888-1889. 1.:

I. Svetnik roda slovanskega — in slovanski brezverci. — 2. Pravo- slaven o pravoslovju.

m. letnik, 1891.1.:

3. Revolucij onarno gibanje na Ruskem. (Nihilizem.)

IV. letnik, 1892.1.:

4. Slovenski roman. (O romanu sploh.) — 5. Slovenski roman. (Josip Jurčič.) — 6. Rusov občevanje z Rimom. — 7. Padre Vincenzo Vanutelli o veri in venskem življenju ruskega naroda.

V. letnik, 1893. 1 :

8. Slavizem in panslavizem s posebnim ozirom na Slovence. — 9. Nekaj zanimivejših poglavij iz ruske cerkvene zgodovine od XIII. do XVII. stoletja. — 10. Moskva.

VI. letnik, 1 894. L :

II. Ru.sko ljudstvo v babilonski sužnjosti. - .12. Napredno - radikalni tok v Češkem narodu.

VIL letnik, 1895 L:

13 Grško - slovanski razkol na vshodu.

Dr. Anton Jeglič. (Str. 254- 256.)

j^Letofis^ Matice Slovenske:

L. 1869. — 1 vSlovenci in sedemnajsti vek. (V književno - zgod. oziru.) • L. 1870. — 2. Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. — 3. Sla- vija. (Igra v dveh dejanjih)

L. 1871. — 4. Pisma o vedah in umetnijah.

L. 1872-1873. — 5. Človek in država. (Po Ehrlichu poslov.)


■^v^:--?!i


290 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

^Zg-odnja Danica^:

L. 1870. — 6. V katerem grmu tiči zajec? — 7. Vsi bratje? Kay uČi cerkev ? — 8. Vera in razum. — 9. Ali je res verovati nič vedeti ? — 10. Pomoč kristijanov, prosi za nas! — 11. Veselimo se! (V odgovor ^Tagblattu**.) — 12. Žalost in veselje. — 13. Človeštvo pa samostani.

L 1871. — 14. Kristus in Pij IX. — 15. Živel Pij IX! — i 6. Prikaz in pokaz na našem slovstvenem polju. („Boris Miran.")

L. 1872. — 17. Naša zvezda. — 18. Vprašanje nasprotnikom, odkod njihovo sovraštvo do katoličanstva. — 19. Vera in napredek. — 20. Mi in oni. — 21. Ti si Peter! — 22 Vera in stanovi. — 23. Vera, pa omika in svoboda.

L. 1873. — 24. Liberalen. — 25. Šolsko. (O govorniških vayah.) — 26. Kopernik — Galilei — Cerkev.

jfSlovenec^: 1878. 1. — 2:7 Naravoslovni materializem i. dr.

„Glasi^ Katoliške družbe:

Zv. XI. in XII. 1879. 1. — 28. Kdo nas popelje k zaželjeni sreči? — 29 Prednosti Marije Device.

Zv. XIII. in XIV. 1880. 1. — 30 Apologija krščanstva. — 31. Poročilo o delovanju katoliške družbe.

Zv. XV. 1880. 1. — 32. Nekoliko o sv. Resnem Telesu.

Zv. XVI. 1882. 1. — 33. Srce Jezusovo.

^Slovenske Večemice*"'. XXVIII. zv. 1872. 1. — 34. V veri tolažba, v neveri obup. (Povest.)

XXXIV. z v. 1878.1. — 35 Nevera. (Podučna povest)

j^Koledar druSbe sv. Mohorja^ za 1873. 1. — 36. Ali bogastvo samo že da srečo? (Povest.) — Za 1881. leto. — 37. Strupena Neža. (Povest.) —

38. Ljubimo Gospoda Našega Jezusa Kristusa, Sinu živega Boga. V Ljubljani. 1888. 12". — ;59. Uzgojeslovje za učitelje i učiteljske priprav- nike. Po najbolj im piscima sestavio. U Sarajevu. 1887. 8**. 249.

^Srce Isusovo'". 1882. 1. — 40. Što treba za vjenčanje?

L. 1883. — 41. Vjera i politika.

L. 1884. — 42. Rimsko pitanje. — 43. Papinstvo na konca godine 1883.

— 44. Viest odlazku pape iz Rima. — 45. Propaganda. — Itd.

y^Vrhbosna^ : 1887. 1. — -.6. Hieroglifsko i klinčano pismo odgonetano.

— 47. Kaldeja o početku svieta i čovjeka. — - 48. Psalmi: (Razlaga trinajstih psalmov; dalje 1888. 1.)

L. 1888. — 49. Djecu treba poznavati. — 50. Njekoliko misli o uzgojnih nagradah i kaznah. — 51. Uspomene s puta. — 52. Uzgoj pogledom na tem- perament.

L. 1889. — 53. Borba u čovjeku i kršč vjera. -- 54. O posebnom značaju kršč. krieposti. - 55. RedovniČki stališ u katol. crkvi. — 56. Sastanak avstr. katolika u Bcču. — 57. Stogodišnjica franc. prevrata.

L. 1890. — 58. Tri redovnička zavjeta, vriede li štogod ? — 59. Ober- ammergau.


■V»r

I I .


Bibliografija. 291


L. 1891. — 60. An Cbristus, an Belial? — 61. Presveto Srce Isusovo u djelu stvorenja i odkup^jenja. — 62. vSveti Toma Akv. i civilizacija u Europi.

— 63. Zar bez Boga?

L. 18i)2 — 64. Prvi vSlovenski katoliški shod v Ljubljani. — 65. Črtice iz katol. ženitbenoga prava.

L. 1893. — 66. Narodi prirode. - 67. Katolička hierarhija. — 68. Kato- licke misye. — 69- Ljubimo Papu! (Sp. Bougand.)

L. 1894. - 70. Vjera. (Sp. Moigno.)

L. 1895. — 71. Paljetkovaiye s mojega puta. — 72. Ivan Marija Vianney.

L. Ib96. — 73. Antiframasonski kongres u Tridentu. — 74. Žena u društvu Ijudskom.

L. 1897 — 75. Antikrist i antikristi. — 76 Dobrot vornost katolička i slobodno-zidarska. — 77. Iz kongregacije za sv. obrede. — 78. Nade crkve.

jfBalkan^: 1896 1. — 79. Leo papa XIII. i Autum patrijarh carigradski.

— 80. Ustroj stvo ' crkve Isusove za prva dva vijeka. — 81. Zar papa nije nasliednik sv. Petra? (Konec 1897.)

L 1897. — 82. Ustrojstvo crkve Isusove v III. vijeku. L. 1898. — 83. Naši zajednički, vaseljenski sabori.

Frančišek Kosec. (Str. 257.)

1. Krščansko katoliško nravoslovje. »Spisal - - župnik v Hrušici. V Celovcu. Tiskala in založila tiskamica družbe sv. Mohora 1879. 8-, 26 i.

2. Spovednik in njegova služba. Spisal — — — župnik v Truškah. Založil pisatelj. Tiskal Fr. Huala v Trstu. 1881. 8°, 304.

3. Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijvSke pravice. Spisal -- — župnik. Priloga ^Duh. Pastirju'. V Ljubljani. Založba ^Katoliške Bukvamice". Tisk ^Katoliške Tiskarne", 1894. 8", 248.

Anton Zupančič. (Str. 259.)

y,Novice\ 1861.1. — 1. Mladi hudodelnik. (Poslovenil.) L. 1862. — 2. PomladanvSko življenie. — 3. Martinček pa slepec. — 4. Krta pred sodbo! — 5. Kukavica. - 6. Veverica. — 7. Življenje pešče- nega zrnca.

L. 1863. — 8. Nekoliko o zraku in njega pomenu za življenje Človeško.

— 9. Mrtvaška ura.

^Glasnik ^ 1862. 1. - 10. Kras in ipavska dolina. — 11. Juri Kovač.

— 12. Zaklad pri Savici.

L. 1863. — 13. Dvoje utopljencev. — 14. Pred jamo. — 15. Ledena jama.

L. 1864. — 16. Krimski mož.

L. 1865. — 17. Smrt za domovino. — 18. Resnična dogodba 1813. 1. — 19. Ruski car Aleksander v Ljubljani 1821. 1.

L. 1866. — 20. Brtavsov Jurček. — 21. Humoristične Črtice iz domačega življenja. — 22. Dom žajfje kulture.

L. 1867. — 23. Kostanjevo drevo. (Natoroznanski obraz.)


'^^-.r


292 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


„Čitalnica\ 1865.1. — 24. Pogoji življenja.

jjCzfetnik'^^ I. 1865. 1. - 25. Zimsko življenje. — 26. Črna kuga na Dunaj i.

II. 1867. 1. — 27. Najboljši kažipot. — 28. Demosten.

^Koledarček družbe sv. Mohorja, 1862. 1. — *^9. Večna luč. (Po \Vise- mannu.)

L. 1864. — 30. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.

L. 1865 — 31. Vožnja po zraku.

L. 1866. — 32. Človek gospodar stvarjenja.

j^Večernice^^ XIII. zv., 1866.1. — 33. Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI.

^Zgodnja Danica^ ^ 1865. 1. — 34. Pridne roke boljši ko zlate gore. — 35. Najlepši plajš. — 36. Bog nedolžnost varuje.

L. 1867. — 37. Nekaj besed zastran bogoslužbine obleke.

L. 1869— 1870. — 38. Gredo kristijanu v sedanjih časih zavetje. (Po- slovenil po Gaumeju.)

L. 1871., 1872., 1874. — 39. Odprta pisma I— XIII. Marsikaj o cerkveni umetnosti.

„Letofis^ Malice Slovenske, 1879.1. — 40. Žalostna 1800 letnica ali posuto mesto Pompeji.

^Slovenec, 1874. 1. — 41. Politika na kmetih.

42. F a b i o 1 a ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. AVisemannu poslovenil . . . Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1865. 8", 245. — Drugi natisk 1895.

43. Duhovno Pastirstvo Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal ... V Ljubljani. Založil pisatelj. Natisnila Katol. Tiskarna. Deli I — IV. 1884—1885. 8", 903. — Drugi popravljeni natisk. 1894. 8", 932.

44. Pedagogika. Po najboljših virih spisal. ... V Ljubljani 1888. 8", 152. (Priloga »Duhovnega Pastirja".)

45. Katehetika. Ponatis iz »Duhovnega Pastirstva". V Ljubljani 1893. 8°, 91.

46. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za 1889 — 1899.1.

Martin Poč. (Str. 260 )

Duhovski Poslovnik. Sestavil Martin Poč, Vaški župnik. Izdalo Katoliško tiskovno društvo. V Ljubljani. Tisk Katoliške Tiskarne. 1892. 8", 343+40.

Simon Zupan. (Str. 260.)

1. Nauk za pervo spoved. Sestavil ... V Ljubljani 1881. Lastna založba. Tisk Milicev. 16°, 3 .

2. Keršanski nauk za pervi in drugi razred. Sostavil ... V Ljub- ljani 1883. Lastna založba. Natisnil R. Milic. 8°, 47. — Krščanski nauk z a p r v e n C e. II. natisk 1884. — III. 1888. — IV. 1889. — V. 1892. — VI. 1894.


Bibliografija. 293


3. Cerkveni obredi. Za ljudske šole sostavil ... V Ljubljani 1883. Lastna založba. Natisnil R. Milic. 8", 55.

4. Hči A[ a r i j i n a. Ročna knjižica udom Marijinih otrok v porabo . . . Založila Marijina družba v Loki V Ljubljani. Tisk Mihcev. 88(). 16", 62. — II. natisk. 1893

5. Otrok pred tabernakeljnom. Mladini za vsakdanjo porabo . . Tisk Milice v. 188/'. 16", 92

Dr. \[ i h a e 1 N a p o t n i k. (Str. 262.)

j^Zora*^^ 1^74. 1. — L Hipokrat. — 2. Plačilo hvaležnosti in nehvalež- nosti. — 3. Nekoji izreki velemož o vedah.

L. 1875. — 4. Posebnosti nekojih slavnih mož. — 5. Garrick in Steme. — 6. Franklinov nagrobni napis. — 7. Smeh.

„ Vestnik^^ 1873. 1. — 8. Poljedelstvo začetek izomike.

y,SlQV, Gospodar"", 1878-1879., 1881-1882. 1. — 9. Dogodki iz živ- ljenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski.

L. 1874. — 10. Voltaire.

L. 188 1 . — 11. Veliki teden na Dunaju.

^Letopis"" Matice Slovenske 1S74. 1. — 12. Jožef Rozman.

„Slovenec% 1875.1 — 13. Daniel O' Conncll. (Vnovič 1876.1., št. 121 do 139)

L. 1877. — )4. Eksaktne znanosti.

^ITres"^ 1884. 1. — 15. Prineski k slovstvenej zgodovini bosenskej. L. 1886. — 16. Imenopis konjiške nadfare.

17. Pridiga pri pogrebu v č. gosp. Fr. Juvančiča, dekana pri Novi Cerkvi. Maribor 1884. 8", 12.

18. Pridiga o evangeljskih svetih. Pri novi sv maši čast. P. Leo- polda Napotnika, O. S. B., dn^ 28. decembra 1884 v Konjicah govoril ... V Mariboru 1885 8", 22.

19. Kratek pregled bosanskega slovstva. V Mariboru 1884. Natisnil Janez Leon. 8", 84.

20. Sv. Viktor in, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Nje- govo življenje in delovanje. Na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal . . . Dunaj 1888. 8", 278

21. Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo živ- ljenje in delovanje, spisal .... V Mariboru 1892. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila. — Druga popravljena in pomnožena izdaja. 1893. 8°, 152.

22. Kratko poročilo o prvi lavantinski diecezni sinodi, obhajani v Mariboru dnč 27.-30. avg. 1883. 1. Sestavil ... V Mariboru 1883. Tiskal Janez Leon. 8", 23.

23. Pridiga o pogrebu preč. g. stolnega dekana Frančiška Kosarja. V Mariboru. 1894. 16", 15.


294 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Protestantovske knjige. (Str. 264,)

1. E v a n g e 1 i j C sv. Matevža. V Trstu. A. Reichhard. 1870. 16'»,72.

2. Evangelije po sv. Janezu in Dejanja sv. Aposteljnov.

V Trstu. A. Reichhard. 1871. 16".

3. N o v i z a k o n. I. del: Čveteri Evangeliji in dejanja sv. Aposteljnov.

V Trstu. A Reichhard. 1871. 16", 324.

4. Prepis sledeče molitve, ki se je našla v Jeruzalemu na grobu našega gospoda Jezusa Kristusa. Založil J. N. Kopriutz v ArtiČah; na- tisnili J. Feichtingerjevi nasledniki v Lincu. 1872.

5. Vera in pamet ali razodenje božje v naravi. Spisal B. Mislinski.

V Ljubljani. Narodna Tiskarna. Založil M. Stergar. 1874. 16", 32.

6. Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa. Čveteri evangeliji, dejanja aposteljnov in list Rimljanom, Korinčanom in Galatom. Poleg grškega izvirnika. Na Dunaju. 1877. Zal A. Reichhard in druž. 16**, 405.

7. Novi testament gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa. Poleg grškega izvirnika. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba. Dunaj 1882. 16", 410.

8. Psalmi Davidovi. Založila britan. in inozemska svetopisemska družba. Dunaj 1882. 16", 112.

9. Pregovori. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba. Na Dunaji. Natisnil Adolf Holzhausen. 1883. 16", 50. — II. natisk 1896.

10. Zakaj naj berem sv. pismo? Na Dunaji. Založila Prva za- loga krščanskih spisov. Elisabethstrasse 6. Natisnil Adolf Holzhausen na Dunaji. 1895. m. 8", 4.

11. Grešnikov prijatelj. Tiskarna A. Pajeviča v Novem Sadu. 1895. 8", 32.

12. Pravoverni katoličan. Preložil Anton Chrdska. V Ljub- ljani. vSamozaložba. Tiskala Ig. pl. Klcinmayr & Fed. Bamberg. 1897. 8", 24.

18. Verujem v odpuščanje grehov, 1898.

14. Kri Kristusova, 1898.

Frančišek Rup. (Str. 266.)

F i 1 o t e a ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti Frančišek vSalezij. Poslovenil .... Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Celevcu 1880 8", 252.

Vsak naj opravlja svoje delo. (L. 1877. v knjigi „Križem sveta", str. 91 do 92.)

j^Koledar" družbe sv. Moh. za 1876. 1. — Možu oralo, ženi pa kuhlja. L. 1882. — Spomin na Benetke.

y^Besednik^ 1875. 1. — Štefan Sercdyjeva stava. — Kako zver gonijo. — Ni ga nad človeško oko. — Srčna gospa. — Kratko pa dobro. — Mladi Kanova.


Bibliografija. 295


L. 1876. — Čemu se kihajočemu nazdravlja? — Dvoje popotnikov v Afriki (Iz hebrejščine.) — Augostan in Janoška. (Iz mažarščine.) Modri sodnik. (Iz španščine.) — Gospod Svift in sluga. (Iz angleščine ) — Vdanost do smrti. (Iz ruščine.) — Moja mladost. — Rože in trnje.

L. 1877—1878. — Prijetni spomini.

L. 1878. - Prostnya Tinje na Koroškem.

Dr. Leonard Klofutar. (Str. 267.)

Svete listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanska obravnava vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta Spisal ... V Ljubljani. Lastna založba. Natisnila Klein in Kovač. 1878. 8°, 310+1X.

Matija T o r k a r. (Str. 267.)

Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših virih spisal . . . IIL del. Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu. 1870 - 1874. 4°, 629.

,iVor/ce*', 1853. leta. — Prijatel, — Večeren sprehod, — O večemici. (Pesmice.)

L. 1860. — Odprto pisemce razkropljenim prijatlom.

L. 1870. — Zgodovinske in pravljičine črtice o starodavnih Indijanih in njihovej omiki-

L. 1870. — Kralj Matjaž. Pesem po narodni pravljici.

jiZgod. Danica^\ 1856. 1. — Pesem k Marii za odvrnenje skušnjav. L. 186B. ~ Sv Erazem.

jfSlovenec^^ 1865. 1. — Moja razodetev o Slovencu in slovenščini. „ Koledar^ družbe sv. Mohorja za 1870. 1. — Ženinu in nevesti. y,Zvon^ 1883. 1. — Frančišek Zanini. j^Dom in Svet^^ 1895. 1. — Nekoliko črtic iz mojih mladih let.

Poduk od odpustkov za sveto leto in molitve pri obiskovanji cerkva za škofijo Celovško V Celovcu, 1866.

Anton Kržič. {Str. 268)

y^Letofis^ Matice Slovenske 1869. 1. — Slava in sreča kmetijstva. Sava.

j,Zgod. Danica^ 1869. 1. — Kakošno moč ima revščina in bogastvo do nravnosti in čednosti? — Črtice iz življenja sv. Očeta Pija IX.

L. 1870. - Majnik.

L. 1879. — Marija brezmadežna in šolstvo. — Učiteljem in odgojiteljem za novo leto. — Solze presv. Srca Jezusovega. — Čast komur čast! (Odgovor j^Tagblattu^, „Zvonu« i. dr.)

L. 1886. — Čigar je mladina, tistega je prihodnjost.

^Večemice, 1882 1. - Irci.

L. 1887. — Dolga zastavica.

L. 1888. — Življenja nit. (Poučno-zabavni govor.)

L. 1889. — Najoblastnejša vladarica na svetu. (Šaljivo -poučen govor.)


296 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

^Drobtinice^ ^ 1887. 1. - Ura in naše srce.

L. Ib88. — Radoslav Silvester. — Govor o papeževi slavhosti.

L. 18-9. - Zmotnjave in zmote.

L. 1894. — Dva skrajna nasprotnika.

y^Koledar^ Katoliškega tiskovnega društva, 1889 — 1899 1. — Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo.

Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Ponatisk iz „Zgod Danice« I. del, 1879; II, natisk 1882. 8", 151. —II del, 1880. 8«, 145. — III. del, 1883. 8», 172 Tiskal Blaznik.

Osmero blagrovali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Za- ložila in na svetlo dala družba sv. Mohora V Celoveu. li^87. 8", 190.

Duhovni Pastir. S sodelovanjem več duhovnov ureduje Anton Kržič. Založba Katoliške Bukvame. (Mesečnik.) Letniki 1884-1896. 8", po 612 do 750 str.

Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. Urednik A. KržiČ. Letniki 1887—1895. Od 1896.1. kot priloga „Vrtcu". 12°.

Krščanski Detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mla- dine. Izdaje štirikrat na leto „Katol. društvo detoljubov". Letniki 1888—1899. 16", z mnogimi prilogami:

1. Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev. — Mala zakladnica, t. j. zbirka krajših molitvic. — 3. Litanije presvetega Imena Jezusovega. — 4. Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti — 5. Sv. pokora. — 6 Po- svečevanje dneva z mislimi, v verzih zložil A. Hribar. — 7. Podobica svetega Alojzija. — 8. Spomin prvega sv. obhajila.

Sv. Marije Magdalene Pacivške mladostna leta. V Ljubljani. 1885. 8", 16. .

Andrej Kalan. (Str, 270.)

„ Glasi, XVL 1882. 1. — Spomini s pota. XVII 1883. 1. — Prvi lustrum Leona XIII. XIX 18^«5. 1. — Apostolu Metodu. Pesem.

y,Drobtinice^ , XXI. 1887. 1 — Leon XIIL Pastir. Pesem.

Einspieler— zlatomašnik. vSpominska knjižica Uredil A. Kalan, kapelan. V Ljubljani 1887. 8", 104. Založil slavnostni odbor. (Ponatis iz »Slo- venca".) Tiskala Katoliška Tiskarna.

Tomaža Kempčana:Hodi za Kristusom! Štiri knjige«  Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil ... V Ljubljani. 1888. 16°, 402. Izdala in založila družba sv. Mohora.

Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajset- letnici. Predaval v Katolivški družbi . . . (Ponatis iz „Slovenca".) V Ljubljani 1888. 8", 74. Samozaložba.

Š m a r n i C e. Marijina visoka pesem ali magnifikat; sestavil V

Ljubljani 1891. 12', 302. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala Katol. Tiskarna.


Bibliografija. 297


Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo; zbral in uredil . . natis iz ^Domoljuba".) I. zvezek. V Ljubljani 1891. 8®, 118. Samozaložba, k Katoliške Tiskarne. - II. zv. 1891. — III. zv. 1892. — IV. zv. 1893. — zv. 1893. — VI. zv. 1894. — VII. zv. 1894. — VIII. zv. 1894. — IX. zv. 1896. X. zv. 1896. - XI. zv. 1898. — XII. zv. 1899.

Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik 1. 1889. »ovomi urednik A. Kalan. Tisk Katoliške Tiskarne. Izhaja vsak prvi in ji četrtek meseca v 4".

j^Ritnski Katolik^ 1888. 1. — Strossmajer o namenu postnih okrožnic 3 papeževih okrožnicah.

Janez Volčič. (Str. 274.)

j^Zgod, Danica^ ^ 1852 —1887. 1. — Mnoge razprave, pesmi in dopisi.

Šmarnice Marii Materi naši darovane ali PoČeševanje Matere Božje nescu velikim travnu, nabral . . . Ljubljana, 1856. 12®, 214.

Žganju vojsko, žganju slovo! Škodljivost žganja v pogovorih, •al ... V Ljubljani 1 853. 8*», 132.

La vretanske litanije, razložene po najboljših virih za počešče- ije prečiste Device Marije, zlasti v mesecu velikem travnu. V Ljubljani ►7. 8*», 538.

Vertec nebeški. Pobožnim Slovencem darovan. Bukve lepih mo- v in naukov. V Ljubljani 1863. 8°, 476. — VI. natis 1892.

Nove Šmarnice Mariji prečisti Devici darovane. Drugi natis. V ibljani 1867. 8», 192.

Getzemani in Golgota, šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni

smerti. Bukve premišljevanja in molitve k časti bridkega trpljenja in

erti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Četerti natis. V Ljubljani 1868. 8", 664.

Misijonski spomin. Kratek zapopadek misijonskih pridig in jki in molitve za bogoljubne kerščanske duše. Drugi natis. V Ljubljani ?3. 8*», 620

Razlaganje kerščanskega nauka. — V. zvezek. Celovec ?1. 8*», 108. — VI. zvezek. Celovee 1872. 8°, 368. — VII. zvezek. Celovec ?4. 8", 658. — VIII. zvezek. Celovec 1876. 8°, 1273.

Svete Pesmi. Tretje bukvice. S privoljenjem pesnikov. Četrti natis. Ljubljani 1874. 8°, 90.

Domači zdravnik, Kratek navod si zdravje utrditi in življenje daljšati. Celovec J 874. 8°, 112.

Sveti Hermagora, slovenski apostelj. Součencem svojim spomin petindvajsetletnice. Novomesto 1874. 8°, 49.

Petdeset vzdihljejev k Mariji Devici, naši ljubi Gospej pre- etega Srca, katere je zapisal v spomin petindvajsetletnice svojega mašni- vega posvečevanja. V Ljubljani 1875. 8®, 104.


298 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Devetdnevnice k naši ljubi Gospej presv. Srca in vedne pomoči v posebnih bridkostih našega življenja. V Ljubljani 1875. 8**, 168.

Š mar niče naše ljube Gospe presv. Srca. Svojim udom dd družba sv. Mohora. Celovec 1879. S% 333.

Gospod, usliši mojo molitev! Molitvene bukve za pobožne Slovence. V Ljubljani 1880. 8", 412.

Vijolice bratom in sestram družbe vednega češčenja sv. Jožefa. V Ljubljani 1881. S% 572.

Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sv. Jožefu posvečenih. Novomesto 1881. S% 182.

Marija, zgodnja danica, mati milosti božje. V Ljubljani 1882. 8°, 717.

Živi Roženkranc

Stopinje k popolni ljubezni božji, v zedinjenju z Jezusom pri sv. maši in sv. obhajilu. V Novem Mestu 1882. 8°, 656.

Ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Udom prelepe bratov- ščine sv. Rešnjega Telesa. Sedmi natis. V Ljubljani 1885. 8", 64.

Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ali obisko- vanje presvetega Rešnjega Telesa in počeščenje vselej neomadeževane device Marije za vse dni v mesecu. Peti natis. V Novem Mestu, 1887. 8**, 380.

Jezus in Marija moja ljubezen, ali nauki in molitve za pobožne Slovence. Četrti pomnoženi natis. V Rudolfovem 1887. 8°, 250.

Sveti misijonski križ. Nauki, premišljevanja in molitve po najboljših misijonskih bukvah. V Ljubljani 1874.

Kratke molitvice pobožnih otrok. V Novem Mestu 1875. 8", 82.

Božja pot k naši ljubi Gospej presvetega Srca in k Mariji Pomagaj. V Ljubljani 1878.

Zlata šola, vsakemu kristijanu potrebna. Bukve polne lepih naukov in molitev. V Ljubljani 1879. 8°, 160.

Naša ljuba Gospa presvetega Srca. Podučilne in molit\'ene bukvice častilcem Matere božje. Drugi natis. V Ljubljani 1883. 8°, 472.

Zgodovina Šmarješke fare. V spomin svojim faranom. Ru- dolfovo 1887. 8", 116.

Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca. (Druga knjiga.) V Celovcu. Izdala in založila družba sv. Mohorja. 1892. 16°, 348.

Življenje preblažene Device in Matere Marije in nje- nega prečistega ženina sv. Jožefa. Izdala družba sv. Mohorja v Celovcu.

L zvezek, 1884. 8°. 456. — II. zvezek, 1885. 8°, 146. — III. zvezek, 1887. 8«, 274. — IV. zvezek, 1889. 8°, 300. — V. zvezek, 1891. 8°, 251.

^Koledar za Slovence 1856. 1. — Poglavitni grehi. — Premislek. — Zmešnjava. — Ples. — Svet.

y,Slovenski Romar^ 1858. 1. — Benedicite Mariam — Hvalite Marijo!


Bibliografija. 299


Janez Zupančič. (Str. 274.)

Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za bolne in umirajoče kristijane. Dušne pomoči perve bukve. Drugi predelani in po- množeni natis. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija. 1887. 8°, 557. Tisk Katoliške Tiskarne.

Zgledna pomoč za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve za bolne kristijane. Druge bukve. V Ljubljani 1877. 12«, 536. Založil H. Ničman. — Drugi natis založila družba sv. Vincencija. 1888. 8°, 452.

Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične. — Dušne pomoči tretje bukve. V Ljubljani 1879. 1^°, 531. — Drugi natis: Duša spokorna ali prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po spokomosti. V Ljubljani 1890. 8", 480.

Duša popolna, ali molitve, prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po popolnosti, ali dušna pomoč za pravične kristijane. Dušne pomoči četerte bukve. V Ljubljani 1880. 12°, 538. — Drugi natis, 1887.

Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češčenje Zakramenta presvetega Rešnjega Telesa, s trojnimi masnimi in vsemi drugimi navadnimi molitvami. V Kamniku. Založil Fr. Keber. 1881. 16^ - Drugi natis 1882. — . Tretji natis 1885. — Četrti natis 1890. V Ljub^ani. Založila družba sv. Vin- cencija. Tisk Katoliške Tiskarne. 16», 437.

JožefKerčon. (Str. 374.)

Pravi Marijni služabnik. Ljubljana 1868. Založil H. Ničman. 8°, 208. — Drugi natis 1872.

Ave Marija! PoduČljivo razlaganje molitve „ČešČena si Marija!*' V Ljubljani 1885. Založila in tiskala Katoliška Tiskarna. 16°, XII+340.

Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. V Ljubljani 1889. 16°, 350. — Drugi natis 1895.

Salve R e g i n a ali razlaganje molitve „Češčena bodi Kraljica" za Šmarnično opravilo. V Ljubljani 1894. 16°, 318.

Marija Podoba pravice. Šmarnice. V Ljubljani 1896. 16°, 323.

Dr. Ivan Križanič. (Str. 275)

Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Celovcu.

1. zvezek, 1883. 8°, 208. — II. zvezek, 1885. 8°, 228. — III. zvezek, 1887. 8°, 230.

Lurška mati božja. Za verno slovensko ljudstvo ... V Mariboru 1884. Tisk J. Leona. 16°, 184.

Žlahtna rozga slovenskih goric. Spisal Slovencem za novo leto 1888. V Mariboru 1887. 8°, 50. .

Rimska božja potinnjeromarji. V Mariboru.


300 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

Tekel ali pravična tehtnica božja. Slovencem za novo leto 1891. V Mariboru J 890. 16°, 63.

Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto 1890. V Mariboru. 16°, 61. — Drugi natis 1893.

Nebeški venec, ali vesela reč med štirimi poslednjimi. Slovencem za novo leto 1893. V Mariboru 1893. 16°, 69.

j^Koledar^ družbe sv. Mohorja za 1878. 1. — Skušnjava in skušnja. Povest.

L. 1889. — Zlatomašnik Leon XIII. in slovenski romarji. L. 1890—1899. - Razgled po katoliških misij onih.

Baltazar Bartol. (Str. 275)

Nevesta Kristusova ali podučne in molitevne bukve za pobožne keršanske device. Iz nemškega poslovenil . . , 1856. V Ljubljani. 8°, 613.

Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednosti. Po P. Sebastijanu Zajlerju, premonstratencu, posnel ... V Celovcu J 882. 8°, 220.

Jakob Dolenec. (Str, 276.)

Marija Devica, Gospa Jezusovega presvetega Srca. Sostavil Jakob Dolenec, stolni kapelan v Ljubljani. Založil H. NiČman. V Ljubljani 1875. 12°, 504.

Cvetlice posvečene naši ljubi Gospej presv. Srca. 1875. 12°, 421.

Naša ljuba Gospa presv. Srca. V Ljubljani 1875. 12°, 420.

Častna straža Jezusovega presv. Srca. Bukvice v prid družnikom te bratovščine . . . poslovenil ... V Ljubljani 1880. 12°, 62.

Presveto'Srce Jezusovo ali molitvene bukve za pobožno in vemo ljudstvo ... V Ljubljani 1882. 8°, 388.

Frančišek Marešič. (Str. 276.)

Lurška Mati Božja. Francoski spisal Henrik Lassere Poslovenil V Ljubljani 1881. 8°, 272.

Lurški majnik in molitvenik sestavil ... V Ljubljani 1883. 12°. 363.

Molitvenik za dijake. Češki spisal Anton Mužik. Poslovenil . . .

V Ljubljani 1884. m. 8°, 276.

Molitvenik za dečke. Zbral ... V Ljubljani 1886. 12°, 222. - Drugi natis 1890.

Molitvenik za deklice. Zbral ... V Ljubljani 1886. 12°, 222. - Drugi natis 1890.

Anton Žgur. (Str. 276.)

Mati dobrega sveta ali Šmamice. Sestavil po Keršbaumerji . . .

V Ljubljani 1874. 16°, 310.

Marija, moja Kraljica ali šmamice. V Ljubljani 1886. m. 8°. 342,


Bibliografya. 301


Marija Devica, Majnikova kraljica. Izvirno spisal P. Beks . . . Slovencem priredil . . . Izdala in založila družba sv. Mohorja.* V Celovcu 1896. 16«, 232.

O. Hrisogon Maj ar. r^/r. 2 77J

y^Danica^ 1876. L — Kako sta Kristus in sv. Peter po svetu hodila?

L. 1876—1877. — P. Karol Antonievid.

L. 1877. — Govor sv. Avguština za verne duše.

L. 1886. — K zedinjevanju zahodnje in vzhodnje cerkve.

L. 1891— 1892. — Marijino svetišče na Trsatu.

L. 1895. — Jan Mesnik, priča spovedne molčečnosti. -- Gerb papeža Martina V. — P. Samuel Kimovec.

^Cvetje s vrtov sv. Frančiška"", 1887-1889. 1. — Cvetlice iz puščave. (Kr. Šmid.)

L. 1889—1890. - Tri prilike sv. Barlaama.

L. 1886—1887. — Tersat.

Pogledi na uni svet. Spisal K. Martin, poslovenil .... Založila Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1881. 8°, 113.

Razlaga nje sv. rožnega venca za vse dni meseca maja . . . Celovec 1881. 16", 230.

Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Spisal dr. A. Stole, poslovenil . . . Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu 1882. 8°, 198.

Molitevna knjiga za ude tretjega reda sv. Frančiška. V Ljub- ljani 1882. b% 490+ VIII.

Kruh angelski. I. Molitvene bukvice za mladino. II. Pripravljavne bukvice na prvo sv. obhajilo ... V Ljubljani 1882. 16°, 264. - Drugi natis

1885. — Tretji natis 1890. - Četrti natis 1894.

Sv. Ana ali molitevne bukvice v češčenje sv. matere Ane... V-Ljub- Ijani 1883. 12°, 316.

Mali duhovni zaklad . . . Tretji natis 1883. 8°, 359. — Sedmi natis 1895.

Odkritje Amerike... Predelal po Campeju. Ljubljana 1883. 8°. 162+141+133.

Bukve božje v naravi. Spisal dr. A. Stolz, podomačil . . Maribor,

1886. m. 8°, 188.

Pot v nebeško domačijo... Petinatis. V Mariboru 1886.8°, 336.

Marij a dobra mati pobožnim otrokom. Za sedmi natis pripravil in pomnožil ... V Ljubljani 1887.

Dobri otrok. Molitevna knjižica . . . Insbruk 1887. 24°, 256. Založil J. Knitel.

Duhovno veselje. Molitvenik za verne kristijane .... V Ašahu 1888. 24°, 391. — Drugi natis. V Vimberku 1893. 16°, 448.

Tolažba katoliškega kristijana v molitvi. Insbruk 1888. 12^ 352.


302 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


Tolažba nebeška. Katoliški molit venik, zlasti za postame ljudi. Po raznih \^rih ... V Ašahu 1886. — Drugi 1892. m. 8«, 318. — Tretji natis. 1895.

Pravljice Izdal. . . V Ljubljani 1889. 8°, 32.

Venček krščanskih resnic. . V Ljubljani 1889. 16°, 444.

Svetišče Matere Božje na Trsatu. 1890. 32°, 607

Bodi moj naslednik! Molitvena knjiga ... V Ljubljani 1892. 16°, 381.

Cvetina Borograjska. Povest, predejal ... Ilustrovana izdaja. Ljubljana 1892. 8°, 127.

Sveta družina ali molit venik v rabo občni bogoljubni družbi krščanskih družin . . . Celje 1895. 16°, 503.

O. Aleksander Roblek. (Str. 281.)

„Cvetje*.^ 1882.1. — Pot na goro Alvemijo.

L. 1883. — Brat Janez Montekorvinski. — Prilika zvel. brata Jakopona Tudert.

L. 1884. — Smrt svete matere popisana od svetega sinu. — Lakomni oskrbnik. — Kralj armenski -— manjši brat. — Ljubezen sv. očeta Leona XIII. do gore Alvernije. — Marko d'Aviano.

O. Evgenij Heglar. (Str. 281.)

y^Cvetje^.^ 1880. 1. — Življenje sv. Ludovika.

L. 1881. — Življenje sv. Elizabete.

L. 1883. — Sv. Antona čudeži. — Kraljevi mrtvi na Kostanjevici.

L. 1884. — Nekateri čudeži, ki so se zgodili po smrti sv. očeta Frančiška.

O. FlorentinHrovat. (Str. 282.)

Spisi Krištof Šmid a. V Novem Mestu, tiskal in založil J. Krajec. II. zvezek 1880. 1. - Jozafat; 8°, 131.

III. zvezek 1881.1. — Pridni Janezek in hudobni Mihec; 8°, 199.

IV. zvezek 1883. 1. — Kanarček. Kresnica; 8°, 51. V. zvezek 1883. 1. - Slavček. Nema deklica; 8°, 80.

VI. zvezek 1884.1. — Ferdinand; 8°, 246. VIL zvezek 1886.1. — Jagnje. Starček z gore; 8°, 116, VIII. zvezek 1888. 1. — Pirhi. Ivan, turški suženj. Krščanska obitelj; 8°, 111.

IX. zvezek 1890. L — Hnleljevo cvetje. Marijina podoba; 8°, 102. X. zvezek 1891. 1. — Ludovik, mladi izseljenec; 8°, 73. ^Vrtec"" 1881. 1. — Andrej Hofer.

L. 1882. — Kranjska mesta — Ponatisk v posebni knjigi 1885. 1. 8°, 136.

Novomeško okrajno glavarstvo. S sodelovanjem učiteljev uredil ... V Novem Mestu 1886. m. 8».


f »■ .


Bibliografija. 303


Franc Pirec, oče umne sacljereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Izdala družba sv. Mohorja. 1887. 8°, 111.

j^Dom in Svet^ 1891. 1. — P. Ladislav Hrovat. — Iz popotnega dnevnika.

^Drobtinice^ 1891. L — Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar.

j^Cvetje^^ VII. letnik. — Življenje in delavnost sv. Frančiška Šolana.

— Življenje sv. očeta Leona XIII. zlatomašnika.

VIII. letnik. — Življenje sv. Janeza Kapistrana. IX. letnik. - Življenje sv. Lovrenea Brindiškega. — P. Oton Skola, apostolski misijonar.

X. letnik. — Življenje sv. Marije Frančiške. — Sveta suknja v Treviru. XI. letnik. — Življenje sv. Angelje Merici. XII. letnik. — Življenje sv. Paškala Bajlona. XIII. letnik. — Sv. rožni venec.

O. Efrem T ur k. (Str, 282.)

^Cvetje" ^ letnik V. in VII. — Razlaganje novega vodila svetovnega tretjega reda sv. Frančiška.

VIL letnik. — Lastnosti razveseljevanja tretjerednikom pripuščenega.

VIII. letnik. — Tretji red in delavni udje. — O pravi pobožnosti. — Življenje zvel. Egidija.

IX. letnik. — Imenik svetnikov in svetnic in blaženih vsega seraf. reda.

— Moč lepega zgleda.

XII. letnik. — Kako se mej svetom krščansko živi. — Začetek križe- vega pota po samostanih naše okraj ine. — O vesoljni odvezi.

XIIL letnik. — Zgodovina sv. obhajila. — BI. Leopold iz Gajikov.

vm. Vzgojeslovje.

Spisal Jernej Ravnikar.

Uvod.

Dasi se v vsaki stroki duševnega delovanja v Slovencih po uvedenju ustave zapazuje redna izprememba proti poprejšnjim raz- meram v tem smislu, da so se začele slobodno razširjati duševne sile, vendar trdimo smelo, da se je ta izprememba videla najbolj na polju vzgojeslovja, ker^ so slovenskemu učiteljstvu z novim šolskim zakonom z dn^ 14. maja 1869. 1. nastopili novi časi. 1871. 1. se je v ^^Novicah^' objavil razglas „Učitelji, šolski možje, šolski prijatelji!", naj se osnuje društvo ^^Šola^^ ki ima podpirati šolo; v to društvo naj vstopijo ljudski učitelji, šolska predstoj-


304 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

ništva, šolski prijatelji in domoljubi. Dn6 24. in 25. sept. 1872. 1. se je vršil prvi zbor društva slovenskih učiteljev z vsporedom: 1. Kako se naj slovenski učitelj izobražuje za svoj stan; 2. Kako se poučuje v večrazrednih šolah drugi deželni jezik; 3. Kako naj

v

bi ljudski učitelji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Pri- morskem imeli jednake plače. S tem zborovanjem') je bila zdru- žena tudi razstava učil. Pregled in uspeh slovenskega slovstva je jako pospešil „Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev po Slo- venskem", ki ga je sestavil M. Močnik. 1874. 1. Tudi v časnikih se je jelo jako marljivo razpravljati o šolskem vprašanju; tako objavlja Janez Bilec „Nekatere misli o naših šolskih razmerah".*) Drugi uspeh živahnega gibanja med učiteljstvom je bil ta, da so poleg ^^Učiteljskega TovariSa^^ začeli izhajati tudi drugi časniki, (Glej „Casniki in časnikarstvo") namenjeni učiteljem. Starejšim pri- znanim pisateljem na pedagogiškem polju, Praprotniku, Mat. Moč- niku, Levičniku so se pridružile mlajše moči n. pr. Tomšič, La- pajne, katerim je sledila cela vrsta navdušenih delavcev. Za ljudsko šolstvo sta se trudila nadzornik vitez Močnik in vitez Klodič- Sabladoski ; učiteljiščem na čelu so se postavili akademično na- obraženi ravnatelji n. pr. Fr. Hubad v Ljubljani, H. Shcreiner v Mariboru; med sotrudniki pedagogičnih listov nahajamo tudi srednje- šolske profesorje n. pr. Orožen in druge. Društveno življenje je vedno bolj napredovalo. ^^PedagogiSko društvo^^ se je ustanovillo na Krškem 1886. 1., namen je izražen v nastopnih izjavah: „Duševni in gmotni napredek naroda je le mogoč na podlagi dobre domače in šolske vzgoje. V to svrho treba narod ustno in pismeno po- učevati tudi izven šole, kar se naj lože doseže po društvih in z razširjanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam nedostaje slovenske pedagoške literature." Društvo naj zboruje na raznih krajih na Slovenskem in naj vzbuja s tem zanimanje za pravo vzgojo. Po raznih krajih so se začela snovati učiteljska društva; da bi se krepilo vzajemno postopanje teh posameznih društev, se je ustanovila .^Zaveza slovenskih učiteljskih društev^\ ki zboruje po raznih krajih na Slovenskem in deluje plodonosno na duševno in gmotno blaginjo toli važnega učiteljskega stanu. Pisatelje smo razvrstili po abecednem redu; pisateljem-glasbenikom je na koncu odločen poseben prostor.

  • ) Pravila so natisnjena v Nov. 1871. 1 , št. 256 in so potrjena po slavni

\ vladi dnč 11. oktobra 1874. — ') Nov. 1871. Študije o „studijah kranjskih šol'


- p


Vzgojeslovje. 305


Pisatelji.

Dr, Bezjak yanko (1862) od sv. Trojice v Halozah, sedaj profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru, prireja z ravnateljem Schreinerjem jako koristne knjige za pouk s posebnim tiskanim na- vodilom. — „Deutsch-slovenisches W6rterbuchlein zum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Handarbeiten an Volksschulen mit slovenischer Unterrichtssprache. 1897. leta. „Prvanemška vadnica" za slovenske občne ljudske šole, spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak „Anleitung zum Gebrauche des ersten deutschen Ubungsbuches fiir slovenische allgemeine Volks- schulen". V c. kr. zalogi šolskih knjig. Marljivi naš vzgojeslovni pisatelj dr. Janko Bezjak je obdeloval v lanskem ^^PopotnikW „slovniško teorijo Kernovo" ter jo priporočal toplo v uvaževanje slovenskim učiteljem.

Bezlaj yošef (1855) iz Ljubljane je sedaj učitelj istotam. Prvikrat se je g. Bezlaj oglasil javno v letnem poročilu javne štirirazredne mestne ljudske šole v Kranju 1877. leta, v katerem je priobčil prav popularen in poučljiv s slikami razjasnjen sestavek „0 oblikoslo vj i in risanji v vsakdanjem živenji." On je vedel uže takrat, da so taki sestavki v letnih poročilih prav na svojem mestu, ker se tako razširjajo med ljudstvo, ki se more poučiti le na podlagi materinega jezika. Mnogo sestavkov iz Bezlajevega peresa nahajamo od 1882.1. dalje v ^^Učiteljskem TovariSu^^ n. pr. „ Perspektiva po Grandauer-ji", „Nekoliko o barvah" (1883 1.); „Zdr a vje var s t v o (diatetika) vljudski šoli"; „Nov pri prost račun elipsne ploščine" (1884. 1.) ; „N o v a delitev lokov in kotov" (1885.1.); „Ris ar ski p ouk na obrtno-nadalj evalnih šolah" (1891. 1.); „Kako je risati zemljevid Kranjske dežele" (1894. 1.). V ^^Popotniku je tudi nekaj Bezlajevih se- stavkov. Ko so bili učitelji na Krškem 1886. 1. ustanovili ^^Peda- gogiSko druStvo^^^ poprijel se ga je s posebno vnemo tudi Jožef Bezlaj, ki je za vsak letnik napisal nekaj sestavkov. Po odhodu nadučitelja Frančiška Gabrška na učiteljišče v Ljubljano je bil voljen tudi predsednikom tega društva, ki ga je vodil prav spretno in uspešno do občnega zbora 1899. 1. V prvem ^^Pedag ogrskem letniku^ je priobčil Bezlaj „P o u k o č r t e ž i h ", IL del. Prvi del „Pouka o črtežih** (planih) izdal je uže leto poprej na svojo roko, kojega pa je kmalu razpečal. Glede praktične izpeljave je


306 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

bila omenjena knjižica sosebno pri stavbarskih črtežih zel6 po- manjkljiva. Kol dopolnilo temu je v 11. delu dodal „Posamne hišne dele'^, „Najvažnejše določbe stavbnega reda za Kranjsko" in „Po- množeno terminologijo" o tem predmetu s posebnim ozirom na Flisove „Stavbinske sloge". Splošni pouk o črtežih obsega tudi ^perspektivo", katera je izostala v I. delu te knjižice. S tem do- datkom je g. pisatelj zaradi važnosti ^in popolnosti predmeta jako ustregel Slovencem, ker smo do sedaj še zelo pogrešali jednakih spisov. V drugem y^Pedagogiškem letniku'^ nahajamo iz Bezlaje- vega peresa sledeča važna spisa „0 šolskih stavbah" in „Navod za risanje stroje v". Prvi sestavek je v prvi vrsti namenjen kot nekako navodilo' krajnim šolskim svčtom — oziroma občinam, da se ved6 po njem ravnati pri novih šolskih poslopjih, ki naj se zidajo tako, da ustrezajo v vsem zdravstvenim in peda- gogi čnim načelom. Za tretji ^^Pedagogiški letnik^ je spisal Bezlaj sestavek „V šolski delarn i", v katerem slovenskim učiteljem toplo priporoča — zlasti mlajšim, naj bi med počitnicami ude- leževali se praktičnega pouka v prvi dunajski šolski delarni. V četrtem ^^Pedagogiškem letniku'^ nahajamo sledeče Bezlajeve spise: 1. „Navod k p o četnemu risanju in oblikoslovju"; namenjen je učiteljem ta spis, v katerem jim pisatelj kaže prav umljivo, kako naj postopajo pri tem težavnem predmetu, da se uspehi v risanju na naših kmetskih šolah izboljšajo. Drugi del tega spisa obsega izvirno razpravo o oblikoslovju, ki se v ljudski šoli sedaj poučuje deloma pri risanju, deloma pri računstvu. 2. „Iz risarske izložbe v Norimberk u." Ta risarska izložba je bila 1889. 1. v Norimberku, v prvem obrtnem mestu Bavarske in v rojstvenem kraju slavnega nemškega slikarja Albrehta D ii r e r j a , katero je g. pisatelj sam ogledal in nato tudi opisal. 3. „Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško." V tem spisu g. Bezlaj razlaga prav preprosto in brez vsake znan- stvene podlage, kaj zdravju koristi in kaj mu škoduje, kako si človek ohrani svoje zdravje in kako si izgubljeno zopet pridobi s pomočjo prirode itd. Za peti ^^Pedagogiški letnik^^ je poslovenil g. Bezlaj po Karolu Heskem „Jednostavni predmeti iz stavbarstva in stroj stva", kar je namenjeno za obrtne nadaljevalne šole s slovenskim učnim jezikom. Za ta letnik je g. Bezlaj še spisal „Kotomerstvo" in „Iz norimberške risarske izložbe 1890 1." V šestem ^^Pedagogiškem let-


Vzgojeslovje. 307




niku^ je priobčil g. Bezlaj nastopne spise: 1. „Situvacijski črteži in risanje zemljevidov"; 2. „Pogled v kemijo in alkimijo"; 3. „Donesek k strokovni termino- logiji." V sedmem, slavnostnem ^^PedagogiSkem letniku'^ po- pisuje g. Bezlaj „odlične hrvaške in srbske pedagoge": Ivana Filipovi ca, Ljudevita Modica, Nikolaja

v

Hadžica, Frana Volariča, Stepana Novotnega, Miho Stojanovica, Antona Truchelko, Andreja Haj- dinjaka, Frana Klaiča, Frana Hochmanna, Dosi- teja Obradovida, Teodorja Jankovica in Jurija Natoševica. — Njegova spisa v tem letniku sta tudi „ D o - nesek k strokovni terminologiji" in »Poročilo o delovanji Pedagogiškega društva od 1896.— 1898. 1." ■^ Bezlaj je dalje poslovenil po dr. Fr. vitezu Močniku „Geome- trijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole." Najnovejše delo g. Bezlaja je knjiga z naslovom „Stavbni crteži s pr o r a ču ni in kr atek n a uk o pr oj ek ci j- skem, situvacijskem in perspektivnem risanju", katero je izdalo in založilo letos ^^Pedagogiško druStvo^^. Bezlaj je v j^LJubljanskem Z^onu^' priobčil spis „Najnovejši rimski grobi na Krškem polji" in „Crtež rimskega mesta Neviodunu m". Prvi spis je v VIL, drugi pa v VIII. letniku.

Brezovnik Anton (1853) iz Starega trga na Kranjskem, učitelj v Vojniku na Štajerskem, je priobčil v učiteljskem listu y^Popotniku^^ 1880.1. „Slike iz kazalnega poduka"; v raznih letnikih ^^Popotnikovih! je podajal „Lepe učne slike iz zgodovine", „ Zbirke Anton M. Slomšekovih izrekov o poduku in odgoj i"; spisal je nekaj sestavkov o ^knjižnicah za šolsko mladino". „Učne slike iz zgodovine" je nadaljeval g. Brezovnik v „ Učiteljskem TovariSu^ 1882. 1. V prvem ,,Pedagogiskem letniku (1887) je priobčil Brezovnik „Učne slike izsomatologij e". V drugem y^Ped. letniku'- (1888) najdemo od Brezo vnika spis „ Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 1886/87", ki ga je sestavil po poročilu deželnega odbora. Brezovnik je spisal — oziroma sestavil raznovrstne knjige: a) „ Z v o n čk i." Zbirka pesmij za slovensko mladino. Tiskala in založila. Kleinmajer in Bamberg v Ljubljani. 1887. 8". 356. bj „ Š a 1 j i v i S 1 o v e n e c".


308 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


1


Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Založila Ig. pl. Klein- mavr in Fed. Bamberg v Ljubljani 1885. 1. c) »Zabavnik." Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Celje 1893. L Tiskal in založil Dragotin Hribar. Str. 207. Cena 50 kr. d) „Zakaj? — Zato!" Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom. Založil Janez Giontini v Ljubljani 1894. 1. ej „ Z e 1 e n i 1 i s t i." Kratke pripo vesti za otroke, stare šest do deset let. Ta knjižica je izšla kot petnajsti snopič v knjižnici za mladino ; poslovenjena je po Francu Wiedemanu. Naši mladini je Brezovnik z „Zabav- nikom" podal obilen vir oživljajočih iger, ki ne krep6 samo telesa,. nego vplivajo tudi vzgojevalno na dušo in srce. Njegova zbirka pravljic je zajeta iz „ Fr/ca", ^^Ljudske knjišnice^^, „Po- potnika'^, jjVečerntc'\ ^^Oesterr. ^ugendbibliothek** i. dr.

Iv. Boštjančič Nep, (1844—1892) iz Vrtojbe pri Gorici, umrl poštar na Blanci pri Sevnici na Štajerskem, je v ^^Novicahr 1871. 1. spisal sestavek „Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico"; bil je sam učitelj na zavodu za gluhoneme v Gorici ; nekaj časa je tudi urejeval ^^Sočo^,

Ciperle ^ošef (1856) iz Ljubljane je, dovršivši sedmi razred ljubljanske gimnazije, vstopil v zadnji tečaj ljubljanskega uči- teljišča, dovršil tam zrelostni izpit ter šel na Dunaj, dobil tam službo na ljudski šoli in obiskaval dunajski pedagogij ter si tam pridobil usposobljenost za prostonarodne in meščanske šole; sedaj je meščanski učitelj na Dunaju. Ciperle je najprej pridno prebiral pedagoge - klasike ; Graefe-ja, Dittes-a, Rousseau-ja, Hermann-a, Mild-eja in druge, iz katerih je — kakor pravi sam — nabral si marsikaj — in marsikatera misel se je vsled marljivega čitanja klasikov rodila v njegovi glavi .... Prvi pedagogični spis „0 odgoji" je prijavil g. Ciperle v „ Učitelj. Tovarišu^ 1877. leta, št. 3 in 4. Tedanji ^^Tovarišev^^ urednik in osebni pri- jatelj Ciperlejev, pokojni učitelj in pisatelj slovenski, Matej Močnik, pozdravlja novega pisatelja z besedami : „Močno nas veseli, da se mladi gospodje bavijo s tako resno stvarjo. — Žlahtni kamni so skriti v globoki zemlji, na očitnih potih jih ne nahajamo; kdor hoče resnico prav izpoznati, treba mu je veliko premišljevati in skuševati. Z navadnimi frazami o ljubezni stvar še ni obdelana." V istem letniku je priobčil Ciperle „2 4 pedagogičnih po- govorov", v katerih riše sarkastično in z le njemu prirojenim


'<43


Vzgojeslovje. 309


humorjem senčnate strani slabe moške vzgoje. V naslednjem let- niku ^^Učiteljskega Tovariša^^ (1878) je priobčil Ciperle zopet 5,Dvanajst pedagogičnih pogovorov", v kojih pa neusmi- Ijeno biča slabo domačo odgojo pri deklicah takozvanih „boljših rodbin". 1879. leta je priobčil Ciperle v ^^Učiteljskem Tovarišu zopet jjDvajset pedagogičnih pogovoro v", katere je leto kasneje Milic izdal in založil v posebni knjižici. Ti — kakor tudi prejšnji pogovori — niso urejeni strogo sistematično, ampak rapsodno osnovani kakor pogovori. Sodba o njih je bila različna, lemu to, onemu ono ni ugajalo, a pridnosti in prizadevnosti, bistro- umnosti v opazovanju in obsežne vednosti pisatelju nihče ne more odrekati; ti pogovori imajo vsekako svojo vrednost, zato je tretji del 1879. 1. zbral v posebni knjigi in ga poslal v svet. — „Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni razvrstitvi." Spisal — učitelj na Dunaju, < Ponatis iz y,UČit. TovariSa 1879.) IIL del. Ljubljana. R. Milic. 8^ 8—65. V letnikih 1883. in 1884. ^UČit. Tovariša \e priobčil Ciperle daljši spis „ Ženska vzgoja", v katerem riše mojsterski, kako naj matere vzgajajo svoje hčere, da bodo kedaj vrle gospodinje in skrbne matere svojim otrokom. „5/o- venski Narod je prinesel 1886. 1. št. 275 — 7 iz Ciperlejevega peresa važen spis „0 narodni odgoj i." O tem je bil poprej pre- iaval v slovenskem klubu na Dunaju. V letniku 1895. ^^Učiteljskega Tovariša" je jel Ciperle priobčevati obširen spis „ Narodna irzgoja", ki je izšel tudi v posebni knjigi kot V. zvezek „Pe- lagogične knjižnice", ki jo izdaja in zalaga ^.Slovensko učiteljsko iruštvo v Ljubljani". To knjigo moral bi vsak naobraženi Slovenec meti,^ da bi se prepričal sam, kake nazore ima g. pisatelj o pravi ^narodni vzgoji". — „Cesar Francjožef I." V spomin petin- ivajsetletnice srebrne poroke Nju Veličanstev sestavil — — .V Ljubljani. (Obelodanilo in založilo ^^Učiteljsko društvo"). R. Milic. 1879. 8^ 50.

Cilenšek Martin (1848) iz Gotovelj, dovršil gimnazijo 1871. 1. v Celju, suplent na ljubljanski realki 1876. 1., redni profesor na višji realni gimnaziji v Ljubnem; črez devet let je menjal z Glo- vackim službeno mesto na ptujski realni gimnaziji. Njegova mati, praktična ženska, je obudila v njem veselje do prirode, ker ga je učila spoznavati važnejše rastline. Dr. Sket ga je pozval, naj so- deluje v nKresu". Erjavec mu je bil v prirodoslovju voditelj. Ker je Cilenšek spisal nekaj sestavkov za čitanke, ga uvrščamo v ta


t-:^


310 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


1


oddelek; v Berilu za V. in VI. razred se nahaja spis „Družne rastline" in v „Citanki" za IV. razred „Voda" ; v „Kresu^ je pisal o žitu, „0 rastlinskem vprašenju in razširjanju rastlinskih plodov in semen* ; posebno lepi in zanimljivo pisani pa so sestavki v.Kaj pripovedujejo ob Ložnici" (Ljublj. Zv.) ; „Na Plaču'^, „S Ptuja ne Rogaško goro" (1892), „Na Konjiški gori" ; „0d Drave do Dravinje" (1894) ; spisa v knjigah ^^Matice Slov.^^ „Kakšnih od-

v

nošajev nahajamo na slovenskem Stajerju gledž zemlje in njenih

v

prebivalcev" ter „Premogova tvorba na slovenskem Stajerju" do- kazujeta, da se pisatelj spretno giblje tudi na geološkem polju. V knjigah ^^Mohorjeve drušbe^' se nahajajo spisi, koristni kme- tovalcem, „Kako je ravnati s travniki", istotako v ^^Domovmi^ „Kako treba gnojiti sadnemu drevju". Najvažnejše delo Cilen- škovo pa je izdala „Drušba sv. Mohor j a^^ „Naše škodljive rastline".') Knjiga je izborno uravnana za preprosti narod; lepe slike razjasnjujejo besedilo, ki je lahko umevno, tako da knjigo z velikim pridom čila naš kmet. S to knjigo je pokazal Cilenšek, da je vreden naslednik Erjavčev.

Černej Ludovik^) je več prav dobrih pedagogičnih sestavkov objavil v ^.Popotniku\ n. pr. „Samodelavnost pri pouku" (1894), j „Na vseh svetnikov dan" i. dr., i. dr.

Dimnik yakoh iz Jarš ob Savi, je nižjo gimnazijo in uči- teljišče dovršil v Ljubljani, sedaj učitelj na drugi mestni petraz- redni deški šoli v Ljubljani. Najprej se je oglasil v ^^Učiteljskem Tovarišu"" 1884. leta v št. 4., kjer je priobčil uvodni članek „0 vzgoji splo h". V 1 1. štev. tega letnika imamo od njega spis ^Učitelj bodi spreten". V naslednjih letnikih „OT/- , teljskega Tovariša^ nahajamo obilo spisov iz Dimnikovega peresa, n. pr. „ Zdravstvo v šoli"; ^Učitelj in vzgoja"; ' „ Domača vzgoja", jako obširen in temeljit spis v 1889. let- niku; „Slabo gmotno stanje u či t el j e vo o p o vira mu uspešno delovanje v šoli ter mu krati toH potrebno veljavo pri ljudstvu"; „ Gosposka"; „Dveintridesetoleto"; „Čitanje"; „ Učiteljski dom" i. t. d. — S 1894. letom je prevzel Dimnik uredništvo


  • ) V nemškem jeziku je Cilenšek spisal sestavek „Bau und Thatigkeit

der Faroniferen und riffbildenden Korallen" v prog. Ljubenske realke 1879.

  • ) Glej ^Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str, 50.


Vzgojeslovje. 311


j^UčitTovariSa*' . V prvi številki v uvodnem članku z napisom ^Štiriintrideseto leto" razvija svoj program, kojega se je vedno trdno in zvesto držal. Sedaj še-le se prične njegovo uspešno delovanje. Ni številke, da bi v njej ne našli kacega Dimni- kovega članka. V tem letniku je priobčeval tudi poleg raznih spisov sestavke o domoznanstvu. „Domoznanstvo v ljudski šoli." Izdalo in založilo ^^Slov. učiteljsko društvo^' v Ljubljani. Tisk Miličeve tiskarne. Velika 8". Str. 66. Cena 50 kr. Pisatelj podaje pred vsem najpotrebnejše stvari, s katerimi uči spoznavati svoj dom, potem pa temeljne zemljepisne pojme. Pohvalno in laskavo so pisali o tej knjigi svoj čas ^Ljubljanski Zvon^% „ Slovenski JVarod^' ter y^Dom in Svet^. „ Domača vzgoj a." Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Izdalo in založilo y^DruStvo sa zgradbo učiteljskega konvikta^ v Ljubljani. Tiskarna Rudolf- Miličeva. Ljubljana, 1895. Str. 141. Cena 1 gld. Z „Domačo vzgojo" je ustvaril Dimnik knjigo, katero moremo s polnim prepričanjem priporočati vsem, kateri se morajo zanimati za vzgojo otrok. „ Pripovedke iz avstrijske zgodo- vin e." Nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic v Ljubljani, 1896. Str. 144. Cena 50 novčičev. Kot podstava zgodovinskemu pouku predpisuje učni črtež iz zgo- dovine avstrijske „pripovedke iz avstrijske zgodovine". Tacih pri- povedek imamo mnogo raztresenih po raznih slovenskih in še več po nemških šolskih berilih in tudi po nekaterih drugih knjigah. Učitelj, posebno še učitelj na deželi, pa nima vseh teh virov na razpolago. To je napotilo g. Dimnika, da je zbral skupaj 1 10 pri- povedek iz avstrijske zgodovine, v katerih so zastopani najod- ličnejši vladarji, oziroma člani vladarske hiše. Knjiga je v prvi vrsti namenjena šolskim knjižnicam, s pomočjo katere učitelju zelo olajša zgodovinski pouk. „ Slavo j in Ljudmil a." Milo- srčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. I. del. — Dimnik pak je še vedno neumorno delaven nele kot vesten urednik ^^Tovarisev^ temveč tudi kot iskren zagovornik učiteljstva, ki ga zagovarja pri vsaki priliki v svojem časopisu, pa tudi v druzih novinah.

Finšgar Frančišek (1871) z Breznice na Kranjskem, ka- pelan v Idriji, je v ^^Vrtcu"" (1893 — 1894) objavljal povesti


312 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


„Dvakrat izgubljeni sin^, ^Počitniški spomini"; istotako v „Po- mladnih glasih^ (1893 — 1895) povesti „Ranasmrt je dolgo živ- ljenje" ter igrokaz ^Indijski siroti". Finžgar je tudi sotrudnik 5,Narodne bibl." „Zarota o polnoči" (zv. 58.), j^Slovenca^ in „P/a- ninskega vestnika^.

Freuensfeld yosip^\ omenjen spredaj med pesniki, je bil tudi na vzgojeslovnem polju delaven pisatelj; nabiral je narodno blago in pisal mladini primerne povesti. Sredotočje vsega narod- nega čuvstvovanja je bila ljubezen do materinega jezika, katerega je izborno govoril. Z imenom Milko Devojan je izdal dve knjižici. „ M 1 a d i n i." Spisal Miljenko Devojan. Tiskal in založil J. Krajec v Novem mestu. 1885. 8". 90. „Venček pravljic in pripovedk." Nabral . Tiskal Dragotin Hribar v Celju. 1892.

Funtek Antpn^^) je pesnik, pripovednik in tudi jako marljiv pedagogični pisatelj. V »Prizorih" so slike barvane, da bi se pri- kupile mladini; k vsaki sliki je Funtek zložil jako mično pesmico, s katero oživlja podobico, ter ji dodava v besedi, otroškemu umu jako prikladni to, česar risar ni mogel izraziti. Knjižica podaje mladini dovolj lepega berila. ^Prizori iz otroškega življenja.**

Spisal . Založila »JVarodna šola"" v Ljubljani. Tiskal Matija

Grubbauer v Lincu. 1886. 8". 24 slik. ^^Zabavišče" slovenskim

otrokom. Spisal . Izdala in založila ^^Narodna Šola", natisnila

Klein in Kovač v Ljubljani. 1887. 8". 55. „ Zabavišče** je bila do tedaj prva knjiga te vrste ter je tudi vzbujala občo pozornost. S to knjigo je odbor ^^Narodne Sole^ posebno ustregel otroškim vrtnaricam slovenskim, katere do tedaj niso imele zbranega gra- diva za otroške vrte. Knjiga pa je tudi namenjena učencem ljudskih šol, katero naj bi s pridom čitali. „0 b r t n o s p i s j e ", sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani, natisnil in založil pa jo je Dragotin Hribar v Celju. 1891. Z „Obrtnim spisjem" je pisatelj jako ustregel našim obrtnikom ter popolnil ž njo važno praznino v strokovni književnosti slovenski. Urejena je po najnovejših knjigah jednake vrste, sosebno po nemških in

v

čeških. „Zivotopisni obrazi" iz obsega obrta, umetnosti in industrije. Izdal dr. Fr. vitez Haymerle. Preložil A. Funtek. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg.


  • ) Glej „Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 73.
  • ^) Glej »Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 44.


Vzgojeslovje. 313


1895. Str. 99. Cena 50 kr. „Životopisnim obrazom" je namen „Zarano se liči mladi obrtnik ponašanja s tem, da bodi vselej in povsod prvo: biti dovršen mož. Da ga učimo tega ponosa, ne za- došča, ako mu propovedujemo o morali ; treba mu je podajati resnične vzglede iz onega duševnega okrožja, v katerem bode kdaj živel sam." Funtek je poslovenil tudi par povestij. Konečno naj še omenimo, da je bil Funtek svoje dni sotrudnik raznih slo- venskih novin, katerim še vedno marljivo dopisuje; a danes urejuje tudi uradni nemški časopis »Laibacher Zeitung*".

GabrŠefc FrančiSek (1856) s Holmca na Gorenjskem, je

v

služil v Braslovčah in na Zidanem mostu na Štajerskem, v Ra- dečah, na Krškem, na ženskem učiteljišču v Ljubljani in je sedaj na drugi mestni šoli istotam. Začel se je uže zgodaj ukvarjati s pisateljevanjem. Najprej je pisal jako duhovite in poučne članke v „ Učiteljskem Tovarišu'^ 1883. L, n. pr. „ J e z i k ", „ I z b o 1 j - sanje društvenega stanja po večjem blagočestji" (pijeteti) in ^Obrazovanje estetičnega vkusa v šoli". „Učiteljevo vedenje med narodom" (1884), ;,Pomen učiteljevega delovanja z narodno-gospodarskega stališča" (1885), „Domači učiteljski zbori", „ Po- tovanje učiteljevo", „ Vzajemnost vzgoje in

zdravstva**. Več člankov najdemo v 1886. letniku „ Tova-

•f

riŠa*". Za časa svojega službovanja na Štajerskem je podpiral Gabršek tudi ^^Popotnifca^' z raznimi članki in dopisi. Z ime- novanjem C. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za krški šolski okraj 1889. 1. Gabršek ni več tako marljivo dopisoval šolskim listom, — pač pa je s posebno vnemo in z največjo delavnostjo oklenil se y^PedagogiSkega dru^tva^\ kateremu je načeloval od 1886. do 1895. 1. Poziv je sestavil g. Gabršek, ki ga je imel za vodilo ves čas kot predsednik društva. Le škoda, da učiteljstvo in ostali slovenski razumniki društva niso podpirali tako, kakor je zaslu- žilo! V prvem ^^PedagogiSkem letniku!'^ ki ga je uredil Gabršek, je priobčil urednik sam „ Občno vzgojeslovje", ki je izšlo tudi v posebnem odtisku kot samostojna knjigu. Ta knjiga, katero je g. pisatelj poslovenil po dr. Jos. Michu, c. kr. šol. svetniku in ravnatelju c. kr. izobraževališča za učitelje in učiteljice v Opavi, obsega ob kratkem vse potrebno ter je vrhu tega vrejena po zahtevah „Organisations- Statut der Bildungsanstalten fiir Lehrer und Lehrerinnen der oflfentlichen Volksschulen in Oesterreich",


314 ZgCKio\'ina slov. slovstva. IV. del.


uvedenim z ukazom vis. c. kr. učnega ministerstva z dn6 31. julija 1886. leta. Kar se tiče prevoda samega, omeniti nam je, da se je g. prelagatelj z večine strogo držal razdelbe in vsebine nem- škega izvirnika. Vendar pak je tu in tam kaj dodal ali izpre- menil; sosebno hvale vredno je, da je uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M Slomšeka. S tem je dobila knjiga bolj domače lice ter se bolj prilega slovenskim razmeram. V drugem ^.Pedagogiškem letniku je priobčil g. Gabrsek na prvem mestu „Občno ukoslovje" tudi po nemškem Michovem izvirniku. V tretjem ^^edagogiškem letniku^ je priobčil g. Gabršek

,Izkustveno dušeslovje". Pri tem delu so mu bili glavni

viri dr. Jos. Michovo ,.Dušeslovje", St Basaričkovo ^Kratko iz- kustveno dušeslovje, dr. G. A. Lindnerjeva »Uččbnica psychologie zkušebne", potem Fr. Erjavčeva „Somatologija", Ant. Zupančičeva ^Pedagogika" in dušeslovhi spisi H. Baumgartnerja, dr. R. Zimmer- manna, dr. J. Becka, dr. Ant. Stoeckla, Fr. Herrmanna in drugih. Nekaj primernega gradiva pa je tudi dobil po slovenskih časo- pisih. Namenjena je našim učiteljiščnikom, ki bi se je izvestno z boljšim uspehom učili nego pa v nemščini. Kje tiči vzrok, da je ministerstvo še do danes ni potrdilo in vpeljalo v naša učiteljišča, nam ni znano! ^^Pedagogiški letnik!'^. IV. leto. 1890. Uredil Fran- čišek Gabršek. Največji del tega letnika obseza „Jezikovni pouk v ljudski šoli" teoretični del, katerega je spisal urednik sam. S tem sestavkom je storjen prvi korak v dosego popolne slovenske špecijalne metodike, katero slovenski učitelji živo potrebujejo. Peti ^^PedagogiSki letnik^' (1891 — 1892) je pri- nesel iz Gabršekovega peresa Jdna Amosa Komenskega: I. „vSoia v igri" (IV. del). II. »Kako pregnati lenobo iz šol." V spomin rojstvene tristoletnice slavnega pedagoga Jdna Amosa Komenskega (22. marcija 1592. — 22. oktobra 1671.) podal je g. prelagatelj s svojim uvodom vred ta dva njegova spisa brez vsake druge namere, da je pokazal na podlagi živega vira prak- tičnega učitelja, ki si je sosebno na didaktiškem polju pridobil trajno slavo. „S ohola ludus" — „Sola v igri« nam kaže v IV. delu pouk v začetni šoli, ki je prav važen zlasti za učitelje in pripravnike, ker nam predočuje, kako je Komensky praktično poučeval. Tu se popisuje tudi igra za stavo in sintaktiška igra

s kartami. ^Narodni pouk v šoli". Spisal . Izdalo

in založilo ,,Pcdagogisko druUvo^^ natisnila „Narodna Tiskarna".


Vzgojeslovje. 315


Ljubljana. 1894. Poleg navedenega je g. Gabršek v letnikih (I. — V.) priobčeval vsako leto »Poročilo o delovanju ^^Pedagogiškega društva*". Jezik Gabrškov je cist, slog pravilen, oblika pa povsem dovršena. Po odhodu s Krškega v Ljubljano je prenehal pisati, ker ni imel za to potrebnega časa. Sedaj pa, ko je zopet na svojem mestu, upamo, da zastavi i v prihodnje krepko svoje pero v prospeh ljudskega šolstva in slovenskega pedagogiškega slovstva.

Gangl Engelbert^\ učitelj na mestni petrazrednici v Ljub- ljani, je v ^^Učiteljskem Tovarišu (1892) priobčil „ Prolog ob priliki abiturijentske veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov". V št. 21. „£/15//. Tovariša'- (1894) imamo na prvem mestu Ganglovo „Simonu Gregorčiču". (K petdesetletnici njegovega rojstva.) 1895.1. nahajamo v ^^Tova- riŠu^ sledeče Ganglove proizvode : „ An dre ju Praprotniku v spomin«; „Po strašnih dneh"; „Šola in dom". V tem letniku je tudi temeljito opisal prvaka-pedagoga pokojnega Andreja Praprotnik a. V letniku „ Učit, Tovariša'^ (1896) imamo od Gangla spis ^Narodopisna češko-slo vanska razstava" v Pragi 1895. 1. Na strani 378. tega letnika pak „0b Praprotnikovem grob u". V ^Knjižnici za mladino", katero izdaja in zalaga g. Andrej Gabršček v Gorici, najdemo kot 21. snopič „Pisanice" E. Gangla, zbirka pesmic za otroke. To je že četrta večja zbirka otroških pesmij (Fr. Levstika, Ant. Funtka, Jos. Stritarja in — E. Gangla). Kakor prejšnje zbirke, tako tudi zadnja (Ganglova) ustreza prav dobro svojemu namenu. — Saj je znano, da je E. Gangl — ^Rastislav" „Z/ Zvona*" — nadarjen in marljiv pesnik in pisatelj slovenski. Iz njegovega peresa smo čitali uže marsikaj pesniškega in prozajiškega i v jtZvonu^ i v ^Tovarišu (n.pr. „Zmes", „Gorjanec") i v ^^Narodu^^ i v j^Domu in Svetu^. Tako tudi „Pisanice". Pesnik jih je raz- delil v tri razdele, katerih zadnji je najljubkejši. G. Gangl občuti živo ljubezen do nedolžne mladine, ima jako razvit razum za otroške boli in radosti, pa nenavadno rahlo srce za krasoto narave. Ako se pridružimo prof. V. Bežku gledč oblike in namena mladinskih spisov, moramo seveda dostaviti tudi o „Pisanicah" obžalo- vanje, da je pesnik po nekod preveč moralizoval in poučeval. No „Pisanice" so prva Ganglova zbirka otroških pesmic; druga bode izvestno čista i te sence. — Pripomnimo naj še to, da so odločno

  • ) Glej »Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 49.


316 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.


najboljše one pesmice Ganglove zbirke, v katerih se nam kaj po- pisuje, bodisi igre, male nesreče ali narava, ali v katerih se nam pripoveduje kak dogodek. V pesmicah čisto lirskega značaja pa nas včasih moti sentimentalnost. Gangl je še spisal „ Materine sanjc^, slika v jednem dejanju. Knjižica je jako lična ter stane 15 kr. V tej divni pesniški sliki predstavlja nam nadarjeni mladi pesnik sanje matere, boječe se za svojega otroka, kateremu preti so\Taštvo in brezsrčnost, a ga otme ljubezen, ki ga pripelje v zavetje sv. Cirila in Metoda. Slika je posebno primerna za igre pri podružnicah ^^Drušbe sv.^ Cirila in Metoda^^ in se je že v Ljubljani pri dveh koncertih predstavljala z velikim uspehom.

Govekar Frančišek (1840 — 1890) iz Idrije, je učiteljeval v Stuiji na Vipavskem, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na Igu in v Šiški. Ves čas svojega življenja se je trudil za blagor njemu izročene dece in za splošno blaginjo ljudstva — osobito učiteljstva. Na Igu je bil od 1870 L, ko so se ustanovili krajni šolski sveti po novem šolskem zakonu, predsednik temu svetu do svojega odhoda. Kot predsednik se je v teh šestih letih trudil veliko za društvo in zanimivi so njegovi govori pri raznih občnih zborih. Kot tajnik tega društva in ^^Narodne šole^' je vselej vestno in zanimivo poročal o društvenem delovanju. Na Igu je bil ustano- vitelj „ Gasilnega druStva"" ter si je s trudom pridobil šolski vrt, za katerega je moral cel6 iz svojega žepa založiti, dokler niso všolane občine repartirale letnih prispevkov. Razen vseh slovenskih skladeb je imel v lasti mnogo latinskih in nemških; imel je gosli, glasovir in harmonij. Petje in godba sta mu bila nad vse, dokaz temu, da je na Igu oskrboval cerkveno petje in godbo za borih 12 gld. in nekaj ajde kot biro; ko je bila bira odprav- ljena, dobival je poleg stole le 40 do 50 gld. na leto, kar pa je gotovo porabil za nakup muzikalij in nekaj za nagrado svojim izborno izvežbanim pevkam, koje je le po notah petja učil in naj- težje skladbe v cerkvi izvajal ž njimi. Radi raznih zaprek pa je zadnji dve leti svojega bivanja na Igu odložil orgljarsko službo. Pokojni Govekar se je trudil vse svoje življenje tudi na pisa- teljskem polju. Pokojnemu očetu slovenskega naroda dr. Janezu Bleiweisu, čegar osebni prijatelj je on bil, donesel je večkrat kak sestavek za ^^Novice'- , 1871. L spisal je in založil ;,Prirodo- pisje za ljudske šole", nadejaje se, da bode naučno mini- sterstvo to knjigo potrdilo za učne namene v šolah, a up ga je


Vjgojeslovje. 317


varal. Imel je poleg truda tudi materijalno izgubo, kajti še mnogo iztisov hrani pokojnikova vdova. Spisal je tudi knjigo za kmeto- valce (glej bibliografijo ^^Narodnega gospodarstva^^). Članki v y^Slovenskem Narodu^^ za uredništva pokojnega Jos. Jurčiča s podpisom »Narodni učitelj" bili so proizvodi Govekarjevi. Izmed raznih spisov omenimo le nekatere: „Zopet o našem šolstvu", „Našim ljudskim učiteljem", „ Nekatere poteze o šolstvu" i. t. d. ter izborni listek (1880.1.) „Iz dnevnika kranjske učiteljice", kateri pa je imel le to napako, da je bil prekratek in da ni prišel še drugi del na svitlo, kar pa je zakrivilo preobilo opravilo rajnega. V ^^Slovenca^'- je poročal pokojnik, jako vestno o vsaki važnejši učiteljski stvari prav do zadnjega. V ^^Tovarihi^^ izza prejšnjih let se nahaja veliko nje- govih izborno pisanih sestavkov in poročil o društvih; toda zadnja leta mu je branila očesna bolezen (kratkovidnost) pečati se s pisa- teljevanjem. Rano v jutro je prijel pokojni Govekar pero v roke, da je nemoten pisal v ljubi mu učiteljski list. ^^Cerkveni Glas- benik^^ in ^^Ljubljanski Zvon: štejeta tudi Govekarja med svoje sotrudnike. Poleg nekaterih krajših spisov je zapustil Govekar že za natis odločeno „ Gospodarsko berilo", na podlagi osnove učnega črteža za kmetijska nadaljevalna izobraževališča; „ G 1 o b u s ", njega praktična obravnava v ljudski šoli ; „ O z i r na nebes" (I. Matematično zemljepisje in zvezdo- ali nebo- znanstvo, II. Zemljeslovje ali sklad zemlje), po raznih virih spisal Fr. Govekar. Zal, da ni dobil založnika za te spise za ljudsko šolo. Hoteč odpomoči potrebi domačih lahkih, a prijetnih in dovr- šenih pred- in poiger, založil je 1889.1. „Orgeljske odmeve^ svojega sošolca in prijatelja Danila Fajglja; pri tem pak je imel malo hvaležnosti za svojo požrtvovalnost, kajti nad polovico iz- tisov praši se še vedno v veliki omari — pod streho. Želeti je, da bi gg. tovariši — zlasti orgljavci — segli pridno po njih. S tem činom bodete podpirali Govekarjevo vdovo, vam pa ne bode treba naročati si iz inozemstva dragih skladeb. Govekar se je 1873. leta tudi udeležil gospodarskega tečaja v Celovcu. Zbog svoje možatosti, odkritosrčnosti, jeklene stanovitnosti v svojih nazorih ter čistega značaja volili so ga njegovi tovariši večkrat zastopnikom v C. kr. okrajni šolski svet, zadnja leta pa upraviteljem okrajne učiteljske knjižnice, o kateri je vestno in sploh, kakor je bila njegova navada, natančno poročal.


318 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.

v

Gradišnik Armin (1858) z Vranskega na Štajerskem je

v

služboval v Senožečah, v Hrastniku na Štajerskem in je sedaj nad- učitelj na okoličanski ljudski šoli v Celju. Za y,UČitelj. Tov.^ jel je pisati uže za Močnikovega urejevanja pod imenom „A. Vranski", n. pr. „Nekaj v tolažilo in spodbujo" 1.1879., „Nekaj o b ranj i ", »Pisanj e v narodni šoli", „ Črtice o igri in nje važnosti za odgojo", „Nekaj za uravnavo okrajnih učiteljskih knjižnic", „ Zakaj naj se računanje na pamet dostojno goji?^ 1. 1880. Ko je Praprotnik zopet prevzel uredništvo ^^Tovariševo^\ se Gradišnik ni tako pogosto oglašal — vendar pak je še vedno pošiljal kak sestavek za ta list, tako n. pr. »Nekoliko izrekov B6ris Mirdnovih", 1884. L; „0 šolskih zdravstvenih za- devah". r.Popotnik 1880: „Upliv narave na človeško src e", „T e 1 o v a j a " , v istem letniku. V 1881. letniku je priobčil spise „Selski učitelj", „Šola in dom" in „Strahovi" — črtice za dom — ; 1883. 1. beremo od njega „Feljton" na str. 155. in 265.: „Nekaj aforizmov učiteljem v pre- vdarek". V 1886. letniku ^^Popotnikd^ je priobčeval == Gradišnik ==