Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/44

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Podloshnik v’ ſerze ſi sapiſhi,
Kaj ſtari ſivez te vuzhí:
»Proſt biti ſi nigdar ne iſhi;
Zhi iſheſh, tak neſrezhen ſi.
Goſpodi ſamo ne je vola.
Da njemi k’ dobrem ſlushíl bi:
On vé, da Bog je njega svola[1],
Sa tvojo dobro da ſkerbí.«

__________

15. Vura ali reſnizhen guzh.

»Jas proſim,« vura turnovſka
Je k’ ſonzhni vuri rekla:
»Povej mi vuro, ſeſterka,
Katéra je pretekla?«
Da megla ſkrije ſonzhno luzh,
Favſhlivka[2] sazhne toti guzh:
Zhe ovi[3] hvalo vseti,
No ſama hvalo meti.

»»Jas prave vure sdaj ne vém,««
Tak tota k’ ovi rezhe;
»»Pa zhakaj, ti jo pravit’ zhém,
Naj megla le pretezhe;
Moj zajgar vuro kasat’ sna,
Gda ſonze mu ſvetlobo dá;
Zhi megla ſonze ſkrije,
Tak ſenza ga pokrije.««

»˛Smilenje, ſeſtra! s’ toboj mam,«
Tak ova rezhe dale;
»Nobeno hvalo ſonzi dam,
˛Sem ſama vrédna hvale.

  1. Svola: svolil.
  2. Favſhlivka: nevoſhlivka.
  3. Ov: un jener.