Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/28

S’ perotmi glaſno saſhkrebezhe,
Naſerſhen kak zhemérni jésh;
Nesnano k’ pzheli saſhepezhe:
»Povej, kaj ti to meti zhéſh?
˛Se ti podſtópiſh k’ meni priti?
Ti gerdi gnuſ, vſéh ſtvari ſmet.
Ti s’ menoj znéſh v’ tovarſhtvi biti?
Gnuſ, miſli, kaj ſi bila préd!«

»Is praha rojena ſi bila,
˛She sdaj praſhnati koshuh maſh;
˛Sirota da bi ſe redila,
Od hiſh do hiſhe kruh petlaſh.
Nobeno mozh malh v’ perotnizi,
˛Skos léseſh, malogda letiſh;
Prebivaſh nozh no den v’ temnizi,
Tam vmerla boſh, gdé sdaj shiviſh.«

Goſpod sdaj gartnara poklizhe:
»O prid’te hitro k’ meni ſem!
Vſe roshe tota ſtvar natizhe^[1],
Kaj iſhe, pravit’ vam ne vém;
Pa proſim, ſhinjak njoj saſuzh’te,
Da enkrat konez vsela bo,
No merho tá na gnoj saluzh’te,
Gdé druge vſe neſnage ſo.«

She dugo gartnar guzh poſluſha,
Navoli ſe ga, tak ſ-hrupí:
»Metul! tvoj krizh me bo ogluſha^[2]:
Kaj praviſh? Kaj? Saſukal bi
Tvoj ſhinjak? To zhem ſtoriti,
She dugo mi je vola b’la;
Priloshnoſt zhakal ſem dobiti,
Prav lepo sdaj tvoj krizh mi dá.«

1. Natikati: preiskovati, durchſtöbern.
2. Ogluſha: ogluſhil.