Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/42

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


8. Ako bi ſe kak roj ne hôtel uſeſti, temùzh prezej bres pozhivanja v’ novo ſtanovanje, ki ſi ga je shé préd po ſvojih tako imenovanih ſhpijonih poiſkal, potegniti, kar rôji s’ mladimi maternizami vzhaſih radi naredé, slaſti zhe ſo letavne luknje njih rojnih panjov tako velike, de lahko hitro in ob kratu is njih isderó, opravi ſ’piſhtolo ali puſho ſpuſhen prezh obernjen ſtrél vſaj toliko, de je roj v’ ſvôjim derézhim letanji toliko omamljen in omoten, de ſe mu njegova miſel s’ rozhno ſhkropivnizo odverne, ktéra ſe mora pa tako dershati, de kaplje od sgorej dôli kakor desh na zhbéle padajo.

V’ ſili ſe sna roju tudi péſik, prah ali perſt naſproti metati, ſ’ zhemur ſe je rôjem she velikokrat ubranilo, de niſo uſhli.

Sa gotovo svéditi, is kteriga panjú je na drevéſu shé ſedezh roj perletel, ni drusiga tréba, kòt nekoliko zhebél s’ vſajavnizo od rôja sajéti, in jih bersh, preden sleté, ſ’ peſtjo pepela poſtiti, tako bodo od drusih raslozhene in tako smotene, do jih bo veliko nameſti ſpét, k’ roju na drevo podati ſe, na ſtari panj sletélo, in tako bodo ſame ſvoje prejſhno ſtanovanje pokasale.