Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/41

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


5. Roj ſe samore tudi ſ tem perdershati en zhaſ, ali pa slo ubranili mu, de ta dan ſhe ne rôji, zhe ſe dim tlézhiga babjiga pestiza, ali umasane kuhinjſke zunje vanj piſhe.

6. Ako ſe je kak roj lih kar uſédel, pa ſhe ni vſajen, in shé drugi gre, naj ſe sakrije pervi, zhe je mogozhe, s’ rijúho, de uni ne bo mogel k’ njemu, in ſe njim ne sméſhal. Ak ſe pa pervi ni ſhe veſ uſedel, temùzh ſhe le nar mozhneje vkùp leti, naj ſe vsame v’ vſako roko na paljzo navésana slo dimnata zunja, ſe vſtopi tako na tiſto ſtran, od ktére ſe hozhe sdej vunderézhi roj k’ tému blishati in k’ njemu priti, in sakadi naj ſe kar nar vezhi dim more, in zhbéle sadnjiga rôja, ker jim je dim ſploh sopern, ſe bodo kam drugam vernile, in ſi kje drugej pokoja iſkale.

7. Ako roj ne more pred deshjem, ki ſe ima lih kar uliti, vſaditi ſe, naj ſe ta zhaſ le na miru puſtí, in ſhe le po deshji vſadí, ker mu desh manj ſhkodje, zhe v’ képi vkùp ſedí, kakor ko bi ſe takrat s’ vſajanjem mamil in rasſtréſah Nar bolji pa je ga ta zhaſ ſ’ zhém odéti, in tako deshja obvarovati.