Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/29

Stran je bila lektorirana

rojijo, kar ſe sgodi tako le: Po tém, ko je materniza ne le vſe prasne zhbélne in trotovſke, temùzh tudi vſe maternizhne piſkerze ali turnizhe, kteri ſo na kraji ali na vogleh ſatovja, s’ salégo naſadila, pobégne s’ eno trumo ſvojiga dosdanjiga polka is ſtariga panjú, de bi v’ drugim pohiſhtvu novo goſpodarſtvo sazhéla, k’ zhemur je od zhebél po rasodevanji mnogoterih snaminj, njih jim perrojenih sheljá mnoshiti ali gmérati ſe, slaſti pa po ſilnim ſèm ter tje tékanji v’ panju, in hitrim notri in vun letanji s’ nenavadno veſélim ſhumam napeljevana, in vzhaſih, zhe nozhe ſama s’ njimi is panju, od njih ſ’ ſilo isgnana, zheſa ſe samoremo doſtikrat is miliga zvilenja, ki ga malo pred predin isleti, velikokrat ſhe v’ panji ſliſhali da, na tanko preprizhati.

Ta zhbélna truma, ki s’ maternizo is panjú potégne, in je navadno tretji dél vſiga polka, ſe imenuje prednji, pervi roj, ali perviz. Ako vreme ſhe lepo oſtane, ali zhe ima panj sraven doſti salége, tudi ſhe veliko medú, da óſmi ali devéti, vzhaſi tudi ſhe le deſéti ali énajſti dan ſhe drujiga rôja ali drujza; zhes dva ali tri dni satém tudi ſhe tretjiza, in vzhaſih tudi ſhe zhetertiza, slaſti zhe je ſtariz slo zhbélin, in ſta perviz in drujiz majhna bila.