Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/24

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pomerje, ker zhbéle po tem, ko ſo veſ méd, ki ſo ga v’ ſvojim gnjesdu ai simſkim kota iméle, povshile, pred mrasam do daljniga medú vezh ne morejo, kar ſe slaſti per tazih panjovih sgodi, kteri imajo ſatove ne podolgim, ampak pozhes narejene.

Nar bolje je zhbélam v' njih simſkim pozhitku, zhe dajo pohléven, tih glaſ ſliſhati od ſêbe, ker jim takrat ni premerslo ne pretoplo, temùzh imajo lih prav gorkote in sraka (ljuſta) de ſe ne saduſhé in ne poté prevezh, de bi ſatovje ſpleſnovalo.

Mozhno buzhenje je smiram snamnje, de jim je pregorko ali pa premras. Ako jim je pregorko, naj ſe luknja odmaſhi in jim ljuſt da, ako jim je premerslo, nar ſe jim s' odejo ali kurjavo pomaga.

Dalje naj ſe ſpomlad kar nar dalje morejo v' njih simſkih ſtanovanjih obdershé, in ſhe le, kader naſtópi topleji pomladanſki zhaſ naj ſe preneſó v' poletno ſtanovanje, in de ſe vſe naſprotno klanje in ropanje ubrani, naj jih preſtavijo ravno ta dan tudi vſi ſoſédnji in blishni zhbélarji, in zhe je mogozhe, tudi zlo ravno ob tiſti uri. Pa tudi sdej ſhe ſe morajo s' otavo ali drusimi tazimi rezhmi dobro odéti, de ſe, kar je mogozhe, posnejiga pomladanſkiga