Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/14

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


To kar na nogah noſijo, ni voſik, kar eni menijo, ampak le zvetni prah al zvetna moka, ki jo s’ médam sméſhajo, in is tega nekak mleku podoben podmel sa mlado salégo perpravljajo.

Vóſik je is medú od kteriga ſe v’ njih shelodzih lozhi, in ki ga potlej v’ podobi bélih péniz, is ſêbe ispoté, in sa sidanje ſatja obdélajo; sato tudi lahko vſelej v’ panji sídajo in delajo, zhe le doſti medu sa vshitek dobé.

Navadno ne shivé veliko zhes léto; sakaj v’ prejſhnim poletji rojêne odmerjó v’ meſzih Velkim ˛Serpanu in Kimovzu, nar posneje pa Kosaperſka vſe. Vſe ſzer ſo shénſkiga ſpôla, pa vender nesmoshne ſvoje enakoſti rodití, in rodu dalje saſajati, deſiramo ſo kdaj miſlili, de o gotovih zhaſih tudi trotne jajzhke leshejo, in de je trotovſka saléga v’ jalovih panjéh od njih.

§. 5.
Od trotov.

K’ tretjimu plemenu zhebél ſe ſhtejejo trolje. V’ panjéh, ki imajo veliko polka ſe ugledajo she Vélziga Travna, ſzer pa navadno