Stran:Krajnskazb2.djvu/78

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

 — 77 —

Saſijala kakor ſonze.
Mladi mlád junak govoril:
O ti, lepa mlada ſliſhiſh!
Proſil bi te, ne dajó te;
Mamil bi te, iti nozheſh;
Vneſil bi te, ſam ne morem.
Njemu mlada odgovarja:
Ne proſiti! ne dajó me:
Ne jemáti me! pogineſh.
Jes devét imadem bratov,
Bratrenzov je ravno tolko.
Ko sajaſhjo vrane konje,
Paſhejo ſi britke ſable,
Nakrivé medvedje kape,
Je pogledati ſtrahota!
Kaj ſhe li bi blo prizhakat’?
Bila ſhkoda bi poginit’,
Bila bi ſramota beshat’!
Mar me mami, rada pojdem.