Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/75

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana



Če misliš sam de si gospod,
Bo koj ti celi svet nasprot;
Če pa ostaneš kakor si,
Na pot ovér ti vsak valí.


Maja peti dan.

Manzoni.

Je bil! — — In glej, brez gibanja,
Izdihleju po zadnim,
Leží, brez pretja gromniga,
Bledé v povoju hladnim;
Osupnjen clo, prigodbe zmét,
Stermí izida svet.

On tehta mut posledni čas
Rušivniga junaka,
Dvomé de slični kvar in kras
Pri hodni h dni ga čaka;
Ki stavbe zmel je davnih dob
Nakrat! — orjaški stop!

Na tronu blesk, pregleda ga
Moj duh, čutivši slade,
Potem je z njim Evropa vsa,
Pa zderkne — vstaja — pade;
In štatvo zbito iz višín
Obsodi tma — mravlin.

Nedohodljiv prilizvanju,
Nedosegljiv posili,
Pravedni duh zapoje mu,
„Viktorja!" pesme v krili;
Mu z lavorjem ovenča grob
V opombo pridših dob.

Od nemških gor do Piramid,
Od Atlasa do Rena,
Previhral plan je, stenja zid,
Namah ko žarna sena;
Do Kalpe, Grecje, Moskovc
Je venec njemu vse.

Je slava to? — Prihodnim nej
Presodba v tem ostane,
Prikloni vsak zbujen za zdej